Ettore Tomasi: Slovenska planinska transverzala. Traversata alpina slovena. Da Maribor ad Ankaran (Koper) = Slovenska planinska pot. Trst, 2009. 131 str.
Kitajska ima veliki Kitajski zid, Slovenija pa Slovensko planinsko pot, najbolj znano vezno planinsko pot pri nas. Le ta je prva taka vezna planinska pot ne le pri nas, ampak prva v Evropi nasploh.
V začetku so evropske planinske organizacije odklanjale tako zamisel, kasneje pa so v mnogih deželah in velikokrat prav po vzorcu in ideji prof. Ivana Šumljaka nadelali številne take poti. Slovenska planinska pot, ki so jo markirali že leta 1953, poteka od štajerske prestolnice Maribora prvo na grebene Pohorja in nato prek vseh najvišjih in najlepših slovenskih gora na naš najvišji vrh Triglav (2864 m); kasneje se spusti v Soško dolino, na Spodnje bohinjske gore, Cerkljansko in Idrijsko ter Trnovski gozd in se prek Krasa pri Ankaranu približa obali Jadranskega morja, ki je po besedah pokojnega papeža Janeza Pavla II. naše odprto okno v svet tretjega tisočletja.
Letos pa je vodnik po Slovenski planinski poti izšel tudi v italijanskem jeziku v Trstu pri slovenski založbi Mladika. Opis poti je pripravil Ettore Tomasi s sodelovanjem Giovannija Steguja, uvodno besedo pa je prispeval znani slovenski alpinist, pisatelj in novinar Dušan Jelinčič.
V vodniku je opisana celotna pot, ki tu ne pričenja v Radvanju pri Mariboru, pač pa v samem centru štajerske metropole. Omenjene in predstavljena na fotografijah so mnoge naravne in kulturne znamenitosti ob poti, znamenja in cerkve kot planinski kažipoti, pokrajina in cvetje ter živali, predvsem pa za planince najvažnejše, planinske koče. Zanimivo, da so geografska imena in imena koč zapisana v originalni – slovenski obliki. Pri imenih rož pa pogrešamo domača ali italijanska imena, zapisi znanstvenih imen v latinščini pa niso v kurzivi. Avtorjeve fotografije so lepe in zanimive, z drugačnimi izrezi in posnete iz drugačnih zornih kotov. Le nealpski del poti je predstavljen tudi na shematskih zemljevidih.
V uvodnem delu pa je opisana tudi zgodovina na slovenskem od naseljevanja Slovencev na tem ozemlju, od njihove prve države Karantanije, Napoleonovih Ilirskih provinc, avstrijske nadvlade do prve svetovne vojne ter različno oblikovanih držav v okviru slovanskih narodov na Balkanu vse do samostojne Republike Slovenije. Omenjeni so tudi za Slovence najvažnejši kulturni dogodki, kot so izid Biblije Primoža Trubarja, Slave Vojvodine Kranjske Janez Vajkarda Valvasorja, dela Žiga Zoisa, Jurija Vege, Valentina Vodnika, Antona Tomaža Linharta in Jerneja Kopitarja ter največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, katerega kitica iz pesmi Zdravljica je tudi slovenska himna. Med planinci je omenjen le Valentin Stanič, ki je deloval na Primorskem in v Alpah ter planinske inštitutcije, kot so Slovensko planinsko društvo (od l. 1893), Planinska zveza Slovenije (l. 1949) in Planinski vestnik (od l. 1895). Predstavljena je tudi točkovna Razširjena slovenska planinska pot, ki je doživela od prve objave kar nekaj sprememb, predvsem zmanjšano število kontrolnih točk.
Knjiga je oblikovana pregledno in je prijetna pri uporabi. Razveselili pa smo se tudi obeh podnaslovov. Poleg prvega, starega imena za to vezno pot Slovenska planinska transverzala je v podnaslovu tudi od leta 1994 novo ime te poti Slovenska planinska pot ter naslov v italijanskem jeziku. Čeprav besedilo ni v slovenskem jeziku, knjigo vseeno lahko uvrščamo v slovensko planinsko literaturo.
Ciril Velkovrh