Savinjske novice, Iz zakladnice naše doline - Marjan Denša: Travnik je eden od štirih vrhov smrekovškega pogorja. Visok je 1.637 m. Sam vrh domačini imenujejo Turnovka, z imenom Travnik pa naslavljajo planino, ki se razprostira po južnem, stranskem slemenu.
Pravzaprav sta planini dve, Veliki in Mali Travnik. Na Velikem Travniku, imenovanem tudi Široka trata, je Planinsko društvo Ljubno ob Savinji zgradilo planinsko postojanko, Kočo na Travniku. Na vrhu Turnovke pa so postavili razgledni stolp, ki omogoča res čudovite razglede na vse strani. Od sosednjega Komna (1.684 m) loči Travnik sedlo Hlipovec, ki je bilo včasih pomemben furmanski prehod med našo dolino in Koroško.
Travnik je priljubljen cilj planincev in izletnikov, v zadnjem času pa (žal) tudi gorskih kolesarjev. Je izredno lahko dostopen. Izjema je globok sneg pozimi, ko poti še niso pregažene. Do njega vodijo številne poti. Prva in vsaj zame najlepša, ker poteka skoraj ves čas po razglednih slemenih, gre iz samega Ljubnega ob Savinji mimo cerkve sv. Primoža, preko Oltarne peči in Zelenjaka, druga iz Ljubenskih Rastk skozi Žep in preko Robnikove planine. Tretja gre iz Rastk mimo partizanske bolnice Celje. Nikakor ne smemo pozabiti, da poteka preko Travnika slovenska planinska pot, po starem »transferzala«. Samemu vrhu se sicer izogne, a kdor ga na tej poti ne obišče, je naredil napako!
Z avtomobilom se lahko prigoljufamo zelo visoko. Zlasti v glavni gobarski sezoni je cesta zatrpana s pločevino. Travnik obiskujejo številni (stalni) nabiralci gob, borovnic in brusnic. Pri tem se mnogi ne ozirajo na omejitve in na pravila obnašanja v naravi. Spregledajo prometni znak, ki prepoveduje vožnjo proti Hlipovcu, veriga, ki naj bi zapirala cesto, je tako ali tako stalno pretrgana.
Zagledani v iskanje gob ali drugih sadežev mnogi od teh obiskovalcev spregledajo vse drugo, kar Travnik ponuja. Tako kot vse Smrekovško pogorje ga gradi andezit, vulkanska kamnina. Ta redko prihaja na površje, kjer pa se to zgodi, tvori prav zanimive oblike. Skale preraščajo številni mahovi, lišaji ali same alge. In ta prerast je nadvse barvita. Rastlinski svet je nekaj posebnega, veliko je kislo ljubnih vrst rastlin, seveda so vsem najbolj znane (in ljube) borovnice in brusnice. Tu rastejo redke cvetlice, ki jih na karbonatni podlagi ne najdemo pogosto. Posebno žlahtna in tudi skrivnostno podobo krajini pa dajejo trave, ki se jeseni pobarvajo rumeno in rjavo. Ko jih obsije nizko večerno ali jutranje sonce imamo občutek, da smo v skandinavskih resavah.
Pod samim vrhom Turnovke pa je posebna naravna vredota, visoko barje. Mnogi obiskovalci skoraj ne opazijo ali pa le toliko, ker se ustrašijo, da se bodo zmočili, če zagazijo v »močvirje«. Barje Turnovka je zaradi številnih dejavnikov močno ogroženo in mu bo treba v prihodnje posvečati posebno skrb.