Večer - 7 dni, Vrt - Izidor Golob: Pravilno in uradno slovensko ime zanje je spomladanski svišč, a kdo ve, zakaj jim v mojem predalpskem gričevju, na Cerkljanskem, pravijo zaspančki. S tem se jim dejansko godi krivica, saj v svoji pritlikavi modrini cvetijo med prvimi pomladnimi.
Drobne listne rozete po travnikih in kamnitih tratah od nižin do alpskega pasu v brezcvetnem stanju komaj najdemo, pomlad pa rastišče izdajajo cvetovi, ki so največkrat živo modri, izjemoma tudi beli. Na žalost gojenje večine sviščev ni neproblematično, a zgledujemo se po naravi in jo poskušamo kar najbolj zvesto posnemati.
Modrina v pomladnem zelenju
Rastejo predvsem na prepustnih apnenčastih rastiščih, toda nekateri praktiki zagotavljajo, da jim bolje rastejo v nekoliko kislem substratu. Spomladanski svišči (Gentiana verna) imajo ob osnovah velikih čašnih listov drobna čašna krilca, velika komaj 1 do 2 mm. Tržaški svišč je botanično njegova podvrsta in prepoznamo ga prav po nekoliko večjih čašnih krilcih. V skupino pomladnih sviščev sodijo še nekatere sorodne vrste ali vsaj podvrste. Takšen je tudi triglavski svišč (pogosto imenovan Gentiana terglouensis), ki ima svoje klasično nahajališče v triglavskih skalnih razpokah in drobnem grušču. Tudi ta je drobižek, saj ima liste večinoma ožje kot 1 cm in je s cvetnimi stebelci vedno nižji od 10 cm.
Izidor Golob, inž. agr.