... snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist ... alpinist
Soustvaril je filmske klasike, kot sta Cvetje v jeseni in Boj na požiralniku. Letos je za življenjsko delo prejel nagrado iris Združenja filmskih snemalcev.
V 88. letu starosti je umrl vsestranski filmski ustvarjalec (snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist) Slavo Vajt, so sporočili z RTV Slovenija.
Vajt se je najprej posvetil fotografiji in v 60. letih prejšnjega stoletja služboval kot fotografski mojster v Moderni galeriji Ljubljana, nato pa bil več kot tri desetletja snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist TV Slovenija. Kot snemalec je sodeloval tudi s studiem Viba Film Ljubljana.
Podpisal se je pod več kot ducat avtorskih dokumentarcev, med katerimi sta poleg filma Zlomljeni jarem?, v katerem slikovito razmišlja o svojem doživetju Andaluzije, tudi dokumentarca Dežela viharjev in Dežela tisočih resnic. Posnel je vrsto drznih projektov, kot je spremljanje prvega slovenskega vzpona na Mount Everest. Leta 1980 je o tem posnel avtorski dokumentarec Sagarmatha, ki je bil nagrajen na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu. Med številnimi filmi, ki jih je Vajt soustvaril, pa so slovenske klasike Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh in Boj na požiralniku.
Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med drugim srebrni plaketi Metoda Badjure za filma Zmagujoča podoba narcisa in Opre Roma ter nagrado na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Sofiji leta 1984 za dramo Pasja pot.
Leta 2015 je založba Sanje izdala Vajtovo knjigo Poti in brezpotja, ki združuje njegove potopise, zgodbe in utrinke. Kot so ob izidu dela zapisali pri založbi, je Vajt »človek, v katerem se pretakata tišina mirnega sidrišča in radoživa nomadska razprtost za vse, kar se lahko pojavi v svetovih, ki jih srečuje, preči in jim pričuje«.
Letos je Vajt ob prevzemu nagrade iris za življenjsko delo med drugim dejal: »Če želi dobro delati, morata biti filmski snemalec in kamera eno bitje. Morata se združiti v eno bitje in bosta naredila nekaj lepega.«
Slavo Vajt je fotografski mojster in filmski ustvarjalec. Človek, v katerem se pretakata tišina mirnega sidrišča in radoživa nomadska razprtost za vse, kar se lahko pojavi v svetovih, ki jih srečuje, preči in jim pričuje. Med ljubeznimi, ki jim je ostal zavezan za zmeraj, je lepota raznoterih obrazov morja, gora, alpinizma in popotovanj.
Že kmalu po obveznem služenju vojaškega roka, ki ga je preživel kot potapljač tedanje jugoslovanske vojne mornarice, se je v šestdesetih letih 20. stoletja zapisal fotografiji; kot fotografski mojster je služboval tudi v Moderni galeriji Ljubljana.
V letih od 1966 do 1997 je bil snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist na Televiziji Slovenija; kot snemalec je sodeloval tudi s studiom Viba Film Ljubljana. Soustvaril je več deset filmov (med njimi slovenske klasike Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Boj na požiralniku) in se podpisal pod štirinajst avtorskih dokumentarcev (Dežela viharjev, Dežela tisočih resnic, Zlomljeni jarem? idr.).
Kot snemalec in direktor fotografije v filmih Zmagujoča podoba narcisa in Opre Roma je bil nagrajen s srebrno plaketo Metod Badjura (11. Teden domačega filma, Celje, 1983), na mednarodnem festivalu gorniškega filma v San Sebastianu (1980) je za avtorski dokumentarec o prvem slovenskem vzponu na Mount Everest Sagarmatha prejel priznanje Gor osti de Plata na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Sofiji (1984) pa nagrado za fotografijo v socialni drami Pasja pot.
Po letu 1997 se je usmeril v študij izbranih zdravilskih pristopov. Nekatera znanja s teh področij je pridobil v Sloveniji, v letih 2005 in 2006 pa jih je nadgradil s strokovnim izpopolnjevanjem in prakso na Tajskem in v Nepalu.