Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Uničena najlepša planina v Karavankah!

Tomaž Ogrin: ... planina Svečica v masivu Struške - Odprli še eno veliko rano v elementarni prostor z več kot štiri metre široko cestno komunikacijo

Uničena najlepša planina v Karavankah!


Na planino Svečico (1700 m) v masivu Struške so izruli cesto. In odprli še eno veliko rano v elementarni prostor z več kot štiri metre široko cestno komunikacijo za vsakršno motorizacijo v doslej enkraten ambient, naravno varovan od vseh strani. Povrh vsega, kakor kaže, še brez gradbenega dovoljenja!



Planina Svečica (1700 m), še brez ceste, ki pa levo pod planino že nastaja. Zadaj razgleden vrh Korenščica (1764 m). Desno za grebenom so še obsežni pašniki s kalom in mejnimi kamni ter prepadom proti avstrijski Koroški. Za nami pa je najvišja točka masiva Struške Veliki vrh (1943 m).

Stoletna kravja in hkrati planinska pot preko sedlaste planine Kočne (1450 m) nista bili dovolj dobri za primitivno razmišljanje, ki se ne ozira na vrednote Slovenije in jih kos za kosom uničuje. Tokrat vsem nam dela škodo Agrarna skupnost Koroška Bela-Javornik Jesenice. V brk vsem projektom ohranjanja in v brk Ministrstvu za okolje in prostor, ki je bilo že lani večkrat obveščeno o netrajnostnem posegu v ta enkraten naravni prostor. Ki spada v obmejno območje in je, med drugim, tudi vodovarstveno pomemben za obe državi.

Tudi na straneh Gore-ljudje je Svečica večkrat gostovala. (glej povezave v desnem stolpcu).

Slovenija je prejela skoraj 2,5 mio evrov iz programa PHARE CBC za čezmejno sodelovanje Slovenije in Avstrije, v katerem je tudi projekt Karavanke Natura 2000.

»Na območju osrednjih in zahodnih Karavank se nahaja veliko število zavarovanih območij narave, ki tvorijo eno najobsežnejših območij Nature 2000. Kljub svoji geografski razsežnosti, pa območje do sedaj nikoli ni bilo obravnavano kot celota, za katero je potrebno vzpostaviti sistem celovitega upravljanja z vidika zagotavljanja trajnostnega in vzdržnega razvoja območja«. Tako projekt (Jesenice.si ali Trzic.si/Natura2000 ).

Realnost pa je točno nasprotna. Projekt delajo s figo v žepu. Pobrati denar in ne ozirati se na uničevanje tistega, kar naj bi se s pomočjo projekta »celovito in trajnostno upravljalo«.
Sramota naše državne uprave z vsemi inštitucijami, ki ne znajo ubraniti slovenskih vrednot, se tudi z novo vlado nadaljuje. Žal!

Besedilo Tomaž Ogrin
Fotografije: Luka Markež, Irena Mrak in Tomaž Ogrin



Takole izgleda področje Nature 2000 po posegu, za katerega ima zasluge tudi Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj. Zaman smo jih opozarjali. Civilne družbe ne šmirglajo.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
EKO novosti v2

10 komentarjev na članku "Uničena najlepša planina v Karavankah!"

Igor Pavlič,

Žal je prav tako, od gorskih lepot in zraka bi morali živeti ti "red necki". Na nesrečo sem se kar precej let ukvarjal s problematiko sirarstva, "proizvodnjo mleka" in podobnim blagom, s katerim razviti svet ne ve kam, vse hladilnice in zamrzovalnice razganja od zalog. Večina "planšarjev" in "majeric" v Sloveniji, Italiji, Avstriji itd. niso domorodci, običajno so razni študentje, upokojenci, Albanci, Bolgari in še od kje, kar sicer ni čisto nič narobe, razumeti pa moramo, da so si domačini našli boljši kos kruha, analogno Dalmatincem in drugim o0točanom, kar pomeni razne rente, penzije, invalidnine, priznavalnine in podobno. Alpski prostor je vil vedno cilj zanimanja politike in posledica so bile vojne, prestavljanje mej, menjave državljanstev itd., kar je pomenilo veliko trpljenja in po drugi strani črpanje zgoraj omenjenih denarjev. če dobiš pač vsak mesec nekaj nakazil, si lahko privoščiŠ tudi kakšnega Albanca za pastirja, mar ne? POLEG TEGA SO LASTNIKI V POVPREČJU ŽE VSI PRECEJ V LETIH. Podjetniki sicer skušajo oživljati kar se da, več ali manj pa sledijo zaslužku, le kdo ne bi! Postavljajo igralnice, črpalke in še kaj.

Praktično v tej naravi največ služijo razni projektanti, "znanstveniki" in avtorji študij za revitalizacije prostora in prebivalcev, v stilu "razvoja podeželja". Bolje kot nič, ne delajmo pa si iluzij, d abodo domačini iskali zaslužek v "proizvodnji" jogurta in sirev na planinah. Za te zadeve pač najamejo poletne sile, na način študentskega servisa, janih del, pogodbenih upokojencev itd. Tako je tudi druje v Evropi, celo na Škotskem!


Igor Zlodej,

Navedenega območja sicer ne poznam, pa vendar, kot sem uspel prebrati iz skromnega opisa gre za nadelavo dovozne poti na planino, kar se mi ne zdi nič spornega, saj imajo tudi lastniki planine, v omenjenem primeru agrarna skupnost pravico, da svoje delo opravijo na bolj človeški način, se pravi, da ne ostanejo primitivci, ki na verjetno že tako usločenih hrbtih še naprej nosijo težka bremena. Pa si zamislite, da vam dragi okoljevarstveniki čez noč ukinejo vse ceste, pa razne dovozne poti, parkirišča in ostalo infrastrkturo v mestih in krajih kjer živite, kako pa bi reagirali, ko še ene vrečke ne morete 500 metrov prenesti. Narava je čudežna in močna. Že čez leto ali dve bo vse lepo zeleno zaraščeno. Seveda pa je potrebno imeti za take posege dovoljenja in urediti da bodo dovozno pot uporabljali le upravičenci. Tudi trentarje so želeli imeti odete v volnena ogrinjala in cokle, pa bi skoraj izumrli. Ko so jim dovolili razne campe, penzione in apartmaje pa lepo živijo, mladina ostaja, veliko je mladih družin in skoraj, da ni več bojazni, da bi dolina izumrla.


Igor Zlodej,

Dovolite mi, da mojo včerjašnjo pripombo oz. moj pogled še nekoliko dopolnim. Na širšem območju Bovca je zaradi različnih razlogov po 2. svetovni vojni propadlo kar precej gorskih planin. eden od teh, če ne celo ključni je tudi ta, da do omenjenih planin niso zgradili ceste, te pa so naslednje: planina Bala in Bukovec nad Bavšico, planina Zapotok, Kranjska planina, planina Zajavor, planina Lepoč in Trebiščina, planina v Plazeh, planina za Skalo, planina za Črnim vrhom, planina Duplje pri Krnskem jezeru, planina Slatenik, planina Globoka, planina Krnica, planina Gozdec in še nekaj manjših, kakšno sem tudi pozabil. Edini živi planini sta ostali Mangartska planina in planina Božca do katerih sta speljani cesti. Da je bovški sir cenjen govori dejstvo, da je povpraševanje veliko, cene pa rastejo v nebo. In zakaj ne bi ob napornem delu pastirji oz. lastniki drobnice in krav tudi kaj zaslužili. Kaj naj živijo od zraka in gorskih lepot.

Pa poglejmo še malo čez mejo (ta bo ostala, pa če smo v Evropi ali ne), saj je tudi vsak vrtiček ograjen - omejen). Bi se na Pecolu še pasle krave, če ne bi tja gor iz Neveje vodila asfaltirana cesta, pa v zadnjih letih obnovljena Viška planina, pa planina nad Rudnim vrhom, ki sta bili obnovljeni z Evropskim denarjem o čemer pričajo tablice, ki so tam nameščene, projekt Intereg II ali III pa še veliko drugih malg in almov - planin v Italiji in Avstriji.


Borut Mežnarčič,

Večina pametnega je že bila napisana in vsekakor se strinjam z Klemnom in Dušanom, tudi z Igorjem, vsem ostalim, ki imate pa kakršen koli pomislek o novih cestah pa le tole. Sam sem lani poleti preživel delovni dan na planini Sleme pod Rdečim robom in povem Vam, da je bilo hudičevo naporno in da vsi ostali, ki so tam preživeli cel teden vsekakor niso tako uživali kot misli večina, ki prikoraka in navrže: Kako lepo je Vam tukaj goraj! In če hočemo uživati v planinah in včasih ob skodelici mleka moramo dovoliti, da ljudje, ki so pripravljeni tam goraj delat, na svoje delovno mesto čim lažje pridejo. Nekaj je pa tudi na oskrbi z dolino (zdravnik, veterinar, hrana).

Druga stvar pa je seveda nadzor nad tem kdo to cesto uporablja in zakaj? Vendar so za to pristojni drugi, višji od nas ljubiteljov narave.

Nekaj pa je tudi na nas samih. Ali vedno zaprete vrata ograje pašnika, pustite kdaj avto raje pet minut hoje nižje, poberete kakšen odpadek,....

Če bomo vsi "ljubitelji" narave pometli pred svojim pragom bo že malo bolje, kaj šele če bodo tudi vsi tisti, ki jim je za naravo malo mar ustrezno kaznovani.

Narava pa zaceli skoraj vse rane sama ali z našo pomočjo in cesta je na koncu lahko prav prijetna pot visoko nad dolino, seveda primerno zaprta za ves nepotreben promet.


Miha Brkinjač,

Popolnoma s strinjam z gospodom Ogrinom - največja sramota kar je lahko za državno upravo Republike Slovenije in vseh ostalih, ki so dovolili oz. so le nemo opazovali tako uničenje nečesa tako unikatnega in edinstvenega kot je gorska narava, sploh v tako majhni državi kot je Slovenija. Zame je to nekaj nepojmljivega, da se pri vseh akcijah za zaščito narave in vseh hvalisanjih odgovornih oseb in oseb na položajih, da se borijo za ohranitev narave, lahko dogaja kaj takega. Bil bi neizmerno srečen, če bi nekatere neumne proračunske izdatke, ki jih država načrtuje do leta 202x - kot je naprimer umetni otok - namenili za ohranitev gorske narave - večji nadzor nad posegi v gorah, posodabljanje koč s čistilnimi napravami in podobno. Sicer sem še mlad in mi ni točno znano kaj, kje in kako bi bilo treba postoriti v gorah, vendar pa vem, da je mnogo ljudi, ki to vedo in državo prosijo za potreben denar, vendar je vse le bob ob steno. Kot kaže država raje uniči to kar ima, pa zato denar porablja za umetno izdelavo tega kar "je imela". Vem, da sem sam s tem mnenjem popolnoma nemočen, ampak kot mi je znano nisem edini, ki tako misli in, ki si prizadeva , da bi se neizmerne lepote narave - v tem primeru gorske - ohranile takšne, kot so bile na tisoče let do sedaj. Ne vem od kod si ljudje jemljejo pravico, da uničijo nekaj, kar je dano vsem in bi tako morali v kakršenkoli poseg soglašati vsi, ki na tem ozemlju živimo in si nabiramo novih moči v miru in lepoti, ustvarjeni pred milijoni let. Vsi enakomisleči, prosim oddajte svoje mnenje, stopimo skupaj in se ne le borimo, temveč si tudi izborimo ohranitev gora. Predloge, kaj in kako, na dan, saj sam pri svojih letih še nimam izkušenj s tem, vem pa, da nikoli v življenju ne bom popustil v boju proti uničevalcem (slovenskih) gora!

lp Miha


Miha Brkinjač,

Seveda nisem mislil, da bi moralo bi tako kot pred sto leti, pa vendar ne vem ali je res potrebna tako velika pot, če je namenjena le lastnikom planine, ki se tja verjetno ne vozijo vsak dan. Mislim, da bi se lahko nadelala, kakšna manjša pot, ki bi tudi manj bodla v oči. Poleg tega pa tudi ni treba, da na vsako višino, v vsak odmaknjen kotiček prileze tudi motorno vozilo, saj je to tudi vir onesnaževanja.


Klemen Belhar,

Za začetek tole: Ni šans, da je planina Svečica najlepša. Najlepše so planine nad Tržičem. Glede tega se lahko tudi tepemo. Jaz že dvigujem uteži in nabijam boksarsko vrečo...

No, štala s prometom, cestami in podobnim pa je enaka. Dolgo njivo sem v zadnjem mesecu obiskal trikrat in tako kot mnogi sem bil prisoten v gorah, do parkiršča sem se peljal z avtomobilom,a nekaj me je ločilo od drugih. Nisem zaganjal tega prekletega hrupa! Iz planine se počasi spreminja v stalen plac za veselice. Še harmonika naj vsak vikend veselo poje, da se jo bo slišalo še na koroško stran in da bomo plezali ob glasbeni spremljavi!

A kaj, ko je denar važnejši od vsega. In prav ta denar in isti veleposestniki varstvo narave uporabljajo kot izgovor, da lahko še več služijo in izrabljajo naravne vire. Grem stavit kar hočete, da je "prenova" Dolge njive vsaj malo ekološki projekt. In v paranoični projekciji: Ni nemogoče, da je cesta na Svečico sofinancirana prav iz denarja EU, ki je namenjem preprečevanju takih projektov.

Na področju med Dolgo njivo in planino Javornik bodo strani-novi lastniki za avtomobile in kolesarje!!!!???? zaprli vse gozdne ceste. Ki jih ni malo. Za to, da bi ohranjali naravo. Kar v bistvu pomeni, da bo manj cest, da pa bodo še več gozda zrili z vlakami in da bodo brez kolesarskih motenj lažje sekali les in ga z veliki tovornjaki vozili v dolino. Mednarodni okoljski standard naj bi bil, da en veliki kamion vpliva na okolje enako kot 40.000 avtomobilov. Torej: okoljevarstvo kot argument za svobodnejše doseganje večjega kapitalskega donosa na račun okolja! To je paradigma današnjega časa.


Klemen Belhar,

Sploh ne gre za to, da bi morali lastniki ali pastirji planin živeti od zraka. Je pa jasno, da ne živijo zgolj od pastirstva in sirarstva, temveč predvsem od turizma in gostinstva. Kar tudi ni nujno narobe. Je pa vprašanje, kakšen ta turizem je.

Po svetu se vse bolj razvija ekološki turizem, ki je načeloma dokaj drag, donosen in okolju prijazen. Kot nalašč za naše planine. Gre za uvedbo nekaterih meja, predvsem v glavah. V planini je mogoče užiavti v planini, sirarskih izdelkih, lepi okolici, v lepih razgledih, botaniki, zraku, planinstvu, trekingih... Veselica je boljša v dolini in pivo, če se ga spije ogromno je v nižinah tudi cenejše.

Pri nas počasi uvajajo trekinge, jahanje ipd. Če so bo zgodilo, da bomo pogruntali, da si od obiska planine želimo predvsem planino, bo to dobro. In če bo ta večina zahtevala in dosegla, da bo preprečen užitek tistih, ki jim "prdenje pod ritjo" z alkoholnim krepčilom, daleč od oči policije pomeni največ, bo to dobro. In če se kapital ne bo sprenevedal, ampak odkrito stopil na plano, zahteval svoje in se mu bodo določili prave meje, bo to dobro.

Ceste za vzdrževanje planine, po moje, tudi niso vedno useden poseg v neokrnjeno naravo. Lahko so utemeljen izraz potrebe - skrbnika planine. Ne smejo pa biti poligon za motokros, štirikolesnike in terence. Kar navadno postanejo. Treba je skrbno in odmerjeno presojati do kod lahko človeška roka in roka bagerja posežeta. To je vse. Treba pa je biti stalno na okopih in ne dovoliti tistega, kar se veliki večini zdi ekscesno in je zares škodljivo. A se navadno dovoli ali "dovoli", ker fantje v velikih mašinah imajo moč in zaslombo v fantih, ki imajo drugačno moč. In vsem skupaj ni treba peš na planino, kjer dobijo zasluženi pir in žganjico.

Teh meja ne prinese nobena rampa ali prepoved. Dosežeta jo lahko zgolj stalen družbeni nadzor in uvrstitev takih dejanj v kategorijo "zavrženo" ali "nemoralno". Marsikaj lahko doseže tudi delo inšpekcij in policije. Na to pa res ne gre računati....


Dušan Kogoj,

V časih, ko so živeli moji stari starši in ko so starši šele začeli spoznavati ta svet gotovo niso na tak način razmišljali o naravi! Od nje so bili direktno življenjsko odvisni. Vsaka rožca tam na strminah pod Črno prstjo je bila pomembna. Do senožeti je bila speljana pot, steza ... primerna načinu takratnega transporta ... lonca, berkle, žlite ... voz ... Pot je bila speljana naravi prijazno ... nevpadljivo, sonaravno, kot nekateri pravijo ...

Potem so prišli Italjani. Zasužnjiti so hoteli tisti prostor. Gradili so mejo za "vse večne čase". Na gorske vrhove so speljali ceste, mulatjere ... pri tem nedotaknjeno pokošeno gorsko pobočje prerezali podolgem in počez ... gradili bunkerje in kasarne... in s tem v okolje zarisali "neizbrisno" rano ... Ne, ni mi jasno, kako so na vse to gledali domačini! Razlog za gnev, ki so ga morali zadrževati v sebi gotovo ni bil posledica gradnje teh poti, ampak drugje ... Vsi to poznamo!

In osemdeset let potem ... so te poti še vedno tu. Vsi jih sprejemamo kot samoumevno danost. Pa ne samo to. Uporabljamo jih skoraj izključno za rekreacijo! Poti je prerasla ruša, obrasene so z rožami. Nevpadljive nam omogočajo, da je narava, ki nas tam v teh krajih tako bogato nagradi, dostopna tudi tistim, ki niso navajeni hoje po strmih pobočjih ...

Pa še nekaj ... zelo pogosto celo občudujemo, kaj so bili sposobni zgraditi nad prepadnimi stenami, vrtoglavimi grapami ... v divjem nedostopnem svetu! Nedopusten poseg v prostor je postal kulturna dediščina! A nekaj je res, Italijani so znali zgraditi take objekte!

Danes pa ... pride buldožer in zaorje ...

A da ne bo pomote ... strmim v fotografije posega v nedotaknjeno gorsko okolje in ... na morem verjeti, kako se lahko človek tako "znaša" nad naravo. Ustvarja rane, ki se celijo ... celo večnost.

A enkrat se vseeno zacelijo. Če ni druge pa narava pomete tudi s človekom!


Jure Frelih,

Lep pozdrav,

obe plati tako interese pašne skupnosti kot tudi okoljevarstvenike razumem. Sam osebno sem na podoben primer naletel na planini Dolga njiva pod Košuto. BILA JE zadnja mirna planina pod grebenom za tiste ljudi, ki se gostinskih uslug poslužujemo v dolini. Tako imamo pa sedaj v rajdi od Kofc, prek Šije, Pungarta, do Dolge njive ene same gostilne, kjer vas strežejo z vsem mogočim tako imenovani pastirji, ki jim je le za živino, urejenost planine, sožitje z naravo... malo morgen. Resda so najemniki lepo obnovili omenjeno kočo, saj bi jo vsak, ki za 20 let prevzame planino, ampak debate so bile nekako takšne: mi bomo skrbeli za živino, očistili planino, nekaj malega pa tudi ponudili pohodnikom... in nastala je gostilna z otroškim igriščem.

V Dolgi njivi je bil dolga leta pastir, ki je sicer rad ovohal žganico a bil vseeno delaven. Žal pa premalo podjeten. Ampak brez da vpletem še izredno neokusen in z zakoni skregan denacionalizacijski postopek, ki je sedaj nekaterim omogočil to početje, je situacija točno takšna kot jo omenja g. Ogrin: Širjenje cest za "skomne traktorčke in terence", jaz s kolesom ali pa peš, pa sem obsojen vznemirjanja divjadi in uničevanja gorske travice.

Narava, da se bo pa v enem letu opomogla je pa milo rečeno bosa. Sprehodite se na Zelenico!

Nad kočo v Dolgi njivi gnezdi planinski orel. Bo ob 200-300 obiskovalcih planine čez vikend še?

Ta tema je itak že tako zlajnana, vsi jo poznamo in vsi vemo kaj bi bilo potrebno storiti, ampak žal ostane le pri besedah. Malo zahajam od teme ampak, ob postavitvi "Stepinčeve spomen ploče " bi bilo potrebno izpeljat en tak " aufbiks" izpred 20-30 let, ko je par mladcev na vaški veselici poračunalo za neumnosti 5 let za naprej in za nazaj, pa je bil v vasi mir. Danes pa nihče nikumur niti pisnit nič ne upa, kajti saj veste, daj me na gobec, pa te bom tožil, pa še vse polne usta imamo kulturnega dialoga, zakonov in predpisov, spoštovanja vsemogočih pravic.................vlada pa le denar in z njim povezana moč posameznikov, ki pa jih prav briga, kaj pisarijo posamezniki na forumih, itak bo drug teden vržena nova kost za glodanje, meso, ki se je je pa držalo, pa ravnokar prežvekujejo omenjena gospoda.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79853