Nedelo: Odklop možganov in stran od vsega, kar je (ne)pomembno. Plezanje
Nedelo, nedelja, 8. aprila 2007
Športna rekreacija
Kam
V Osp!
Sam s sabo. V svetu, ki zunaj ne obstaja. Odklop možganov in stran od vsega, kar je (ne)pomembno. Plezanje. Šport, ki ga je Jana Lutovac Lah, piarovka predsednika države, odkrila po naključju. Ko se spusti s plezalne stene škofijske gimnazije, se rada znajde v Ospu, najbolj (svetovno) znani plezalni točki pri nas.
Poleg potapljanja in kolesarjenja ji je zelo blizu plezanje: »Minulo zimo sem željo po učenju plezanja tudi uresničila in se zdaj vsak teden učim s prijetno in potrpežljivo alpinistko, nominiranko za Slovenko leta, Tino Di Batista. Ob tem športu se dejansko lahko odklopim od vsakodnevnih obveznosti.« Ko pleza, razmišlja le o tem, za kateri oprimek bo prijela, išče »šalce« in se poskuša izogniti »mini malčkom« za lažji prestop z ene noge na drugo. »Ukvarjam se lahko le sama s sabo, s smerjo, ki je pred mano, in se popolnoma sprostim. Tako dan v Ospu nikoli ni izgubljen. Če me ob prihodu na vrh pričaka še lep razgled, je zame v družbi prijetnih plezalcev dan popoln,« pravi Jana Lutovac Lah.
Nedelov nasvet
Osp je najstarejša in ena najslikovitejših slovenskih vasi, ki so jo omenjali že leta 1067 (torej kar 77 let pred prvo omembo glavnega slovenskega mesta) kot Ozpe. Medtem ko so se včasih ljudje tja priseljevali – predvsem zaradi rodovitnosti zemlje in prijetne blage mikroklime –, se je pozneje število prebivalcev naselja drastično zmanjšalo. Leta 1963 jih je bilo glede na leto 1947 za tretjino manj, od leta 1945 do 1991 pa za dve tretjini, tako da je od 418 ostalo le še 150 vaščanov.
– Osp velja za eno najbolj znanih plezalnih središč v Evropi. Plezalci se lahko tu preizkušajo na različnih plezalnih stopnjah. Začelo se je že leta 1977, ko sta se Tržačana Luciano Cergolj in Roberto Gilberna prva odpravila na previsno steno.
– Dolina je tudi izhodišče planinskih poti na Tinjanski hrib (374 metrov) in do Socerba (324 metrov).
– Osapsko dolino, prehodno območje med kraško in flišno Istro, je izoblikovala Osapska reka. Strmo pobočje Kraškega roba se je nekoč podrlo in osulo. Prav po tem osutju, usadu oziroma osipu je vas tudi dobila ime. Najvišje hiše v vasi, z nadmorsko višino 60 metrov, stojijo neposredno pod ostenji.
M. Hi.