Dnevnik - Jani Alič: Predlog novega energetskega zakona, ki so ga pripravili na agenciji za energetiko, razburil prebivalce Posočja in preostale Slovenije
Predlog novega energetskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, je sprožil val ogorčenja med prebivalci ob reki Soči kot tudi pri drugih ljubiteljih smaragdne reke in njenih pritokov. Pripombe letijo predvsem na zadnji, 565. člen, ki predvideva ukinitev statusa reke Soče kot naravne vrednote, obenem pa dovoljuje načrtovanje energetskih objektov tudi na delu od izvira do vtoka Idrijce v Sočo pri Mostu na Soči.
S protestnim pismom 225 članov - turističnih ponudnikov na območju občin Tolmin in Kobarid - so se odzvali pri Zavodu LTO Sotočje. "Reka Soča je hrbtenica naše turistične ponudbe, ki je kljub obstoječim zaščitam že danes močno ogrožena in razvrednotena s prekomernim izčrpavanjem proda. Novi energetski objekti na Soči so v popolnem nasprotju s trajnostnim konceptom razvoja, ki ga podpira evropska skupnost in deklarativno razglaša tudi naša država," pravi direktor LTO Posočje Janko Humar. Ponovnemu poskusu razvrednotenja Soče nasprotuje Planinska zveza Slovenije. Njen podpredsednik Borut Peršolja se čudi, da predlog energetskega zakona vsebuje določbe, s katerimi bi ukinili naravne vrednote državnega pomena, obenem pa je prepričan, da skrajno neodgovoren odnos v predlogu do umeščanja energetskih objektov v občutljiv prostor meče slabo luč na celoten zakon. K umiku spornega člena poziva tudi Zavod republike Slovenije za varstvo narave, saj ta pomeni izničenje zavarovanja enega najvrednejših delov narave v Sloveniji in Evropi.
Direktor Soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič pravi, da želijo le sobivati v prostoru. "Zakon o Soči je zastarel in imamo precej drugih zakonov, ki ščitijo reko. Prav tako ni v skladu z evropsko zakonodajo. Problem je v tem, da zakon vse izključuje," je povedal Gabrijelčič in priznal, da pripravljajo študijo umestitve hidroelektrarne Učja v okolje na Bovškem. "Načrte nismo potegnili iz predalov. Na novo smo napravili oceno vplivov na okolje, zmanjšali akumulacijo na 800.000 kubičnih metrov, pregrado pomaknili proti nekdanji meji z Italijo. Vse z namenom, da ostane najlepši del reke ohranjen. Soča in njeni pritoki so hudourniške vode in ob močnejših padavinah poplavljajo. Prav naše elektrarne urejajo dotok vode in zmanjšujejo možnost poplav. Akumulacije elektrarn s pridom izkoriščamo za turizem, šport in rekreacijo, pa tudi za vodovod, na primer na reki Zadlaščici", dodaja Gabrijelčič.
Bovški župan Danijel Krivec in njegov tolminski kolega Uroš Brežan menita, da bi morali zakon o Soči iz leta 1976 prevetriti, saj zdajšnja popolna zaščita Soče ne dopušča možnosti razvoja ob reki in njenih pritokih. Zagovorniki Soče so si tudi edini, da je prenova zakona potrebna ne zaradi gradnje hidroelektrarn, ampak zato, da z odgovornimi in trajnostnimi rešitvami uskladijo in uravnotežijo njeno ohranjanje in številne dejavnosti, ki se na njej dogajajo in so temelj razvoja turizma.
Zavod za varstvo narave ministrstvo poziva, naj umakne sporni člen
Predlog zakona "na najbolj ohranjenem predelu reke Soče s pritoki omogoča gradnjo novih energetskih objektov. To pomeni izničenje zavarovanja enega najvrednejših delov narave v Sloveniji in Evropi", so svoje nasprotovanje zadnjemu, 565. členu predlaganega energetskega zakona ta teden utemeljili na Zavodu RS za varstvo narave.
V okviru javne razprave o novem zakonu, ki še vedno poteka, so ministrstvo za gospodarstvo, ki je pripravilo osnutek, pozvali, naj sporni člen umakne iz predloga, saj omogoča takšne posege v naravo na območju reke Soče s pritoki, da lahko spremenijo bistvene lastnosti, zaradi katerih je bil tem delom narave določen poseben varstveni status.
Soča in njeni pritoki so namreč izjemna naravna dediščina narodnega in mednarodnega pomena, zato jih že več kot tri desetletja pred hidroelektrarnami in drugimi energetskimi projekti varuje zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki. To alpsko reko poleg struge s številnimi izjemnimi hidrološkimi posebnostmi in izjemno barvo bogatijo rastlinske in živalske vrste, vključno z endemično soško postrvjo, so zapisali na zavodu. Dodali so, da je reka prepoznana kot naravna vrednota državnega pomena ter kot ekološko pomembno območje, reka do Tolmina in nekateri pritoki pa tudi kot posebno varstveno območje - območje Natura 2000. Ima pa tudi velik simbolni pomen.
Na gospodarskem ministrstvu na naše vprašanje, s kakšnimi razlogi so se odločili dovoliti gradnjo energetskih objektov na doslej zaščitenem območju, v dveh dneh še niso odgovorili, na ministrstvu za okolje in prostor pa so dejali, da bodo svoje pripombe gospodarskemu ministrstvu sporočili v medresorskem usklajevanju, saj ministrstvo v javni razpravi ne sodeluje. Je pa kljub temu na okoljskem ministrstvu že mogoče slišati, da so nad takšnim predlogom ogorčeni.
Jani Alič