Delo, Iz naših krajev - Blaž Močnik: Prebivalci znotraj parka hočejo možnosti za trajnostni razvoj območja, in ne neživljenjskih omejitev – Čas za dodatne pripombe še do sredine aprila
Tolmin/Kobarid – Številne pripombe in skoraj maratonske razprave na javnih predstavitvah predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) v Tolminu in Kobaridu kažejo na določeno nezadovoljstvo javnosti s pripravljenimi rešitvami in ne to, da zlasti prebivalcem znotraj parka ni vseeno, kaj jim prinaša novi zakon. V Bovcu bo javna predstavitev predloga zakona 19. marca. Pripombe bo mogoče oddati do 12. aprila, usklajen predlog zakona pa bodo predvidoma sprejeli do poletnih počitnic. Novi zakon bo zamenjal starega in preživetega iz leta 1981.
V Tolminu in Kobaridu, kjer so predlog zakona predstavili poslanka Breda Pečan, predstavnik ministrstva za okolje in prostor Mladen Berginc ter direktor javnega zavoda TNP Martin Šolar, so navzoči opozorili predvsem, da mora zakon zaščititi interes prebivalcev znotraj parka in jim zagotoviti trajnostni razvoj. Po mnenju krajanov, je treba pri pripravi zakona popraviti napake starega, ki denimo ni rešil tako perečih problemov, kot je demografija.
Ker je nekatere strah, da se bo na račun varovanja narave še bolj omejilo dejavnost človeka v parku, je Darjo Flajs iz sicer turistično razvijajoče se Lepene povedal, da tamkajšnji prebivalci nočejo živeti v parku, saj doslej niso bili deležni nobenih pozitivnih vplivov življenja na varovanemu območju. Tolminski podžupan Darjo Velušček je predlagal, naj se mlečne planine, ki so predvidene v drugem varovanem območju, prestavijo v tretjega. »Robno območje je namenjeno tudi trajnostnemu razvoju prebivalstva, medtem ko je v drugem režim bistveno zahtevnejši, podoben kot zdaj v osrednjem. Z zakonom določene stroge naravovarstvene zahteve bi planinam onemogočile normalen razvoj in možnost ukvarjanja s turizmom,« ocenjuje Velušček. Nekdanji kobariški župan Pavel Gregorčič je prepričan, da bi moral zakon planinam in lastnikom planin omogočati vzdrževanje, obnovo in ustrezen dostop.
Fedja Klavora, ki je sodeloval v delovni skupini za pripravo zakona kot predstavnik posoških občin, je izpostavil, da bi morala biti v zakonu jasno poudarjena možnost prehajanja drugega območja v obe smeri in ne le v strožji režim varovanja kot zdaj. Predsednik Lovske zveze Gornjega Posočja Franc Ličer nasprotuje popolni prepovedi lova v prvi coni. Po njegovem bi morali lov urejati dodatni pogoji in posebna komisija, ki bi določila izplen, predvsem pa bi moral zakon omogočiti lov v primeru izbruha bolezni med divjadjo. Poleg tega se lovci zavzemajo, da bi država vrnila lovski revir v Trenti Lovski družini Soča, ribiški revir v zgornjem toku Soče pa Ribiški družini Tolmin.
Novi zakon bi prinesel nekatere finančne novosti. Za prebivalce in družbe znotraj parka predvideva za četrtino višje denarne spodbude kot za tiste zunaj, občine bi bile za projekte v parku po novem upravičene do 80 odstotkov nepovratnih sredstev namesto sedanjih 50. Prebivalci parka bi imeli več ugodnosti tudi ob elementarnih nesrečah.
Blaž Močnik