Večer - Inko Bajde: S kamero v gore; Zimski začetniški tečaj - Janko Ferlinc: Dan planincev 1977 v Pomurju - (ŽG): Med vrhovi Pohorja - Občni zbor PD Lenart.
S kamero v gore
Alpinisti in planinci na svojih zanimivih potovanjih in vzponih poleg fotoaparatov vse pogosteje uporabljajo tudi prenosne filmske kamere. Čudovita, vendar draga iznajdba, ki prepričljivo beleži na filmski trak vse, kar se dogaja v naravi in s človekom sredi nje. Posnetki so mnogo prepričljivejši kot navadni, napravljeni s fotoaparatom, saj pričarajo vso dinamiko, ki je za gornike še posebno značilna.
V zadnjih letih je nastalo že veliko dobrih amaterskih filmov, ki bi si jih bilo vredno ogledati. Nekateri izmed njih so opremljeni celo s primemo glasbeno spremljavo in tekstom. Čeprav gre v večini primerov za izrazito amaterska dela s preprostimi pripomočki, so še vedno dovolj kvalitetna, da bi jih javnost sprejela z odobravanjem.
Vse več je odprav, pa tudi individualnih navez, ki s potovanj in vzponov v tujih in daljnih deželah prinašajo obilo filmskega in slikovnega materiala. Snemanje v steni zahteva veliko znanja in še več naporov in tveganja. Biti alpinist, snemalec in režiser v eni osebi ni lahka naloga. Vloga, postane še težja, če nastanejo nagle vremenske spremembe v gorah, za katere vemo, da niso redek pojav, a vendar priložnost, ki je tudi kamera ne sme zamuditi. Jugoslovanski alpinizem je po vojni doživel velik preporod, njegovi dosežki zadnjih deset let pa se uvrščajo med največje v svetovnem merilu. O tem pričajo tudi mnogi dokumentarni posnetki in filmi, s katerimi pa je, žal, razen častnih izjem seznanjen le ožji krog ljudi. Večina amaterskih filmov je posneta na kamerah super 8, saj so 16 milimetrske kamere za posameznika prevelika investicija in tako je njihovo prikazovanje širšemu občinstvu po TV že vnaprej onemogočeno. Hkrati pa vemo, da predvajanje takih filmov na televiziji ni nemogoče. Mnoge televizijske hiše so namreč že opremljene z ustreznimi napravami za projekcijo teh filmov.
Prav bi bilo, da bi o tem razmislili tudi pri ljubljanski TV.
I.B.
Med vrhovi Pohorja
Planinstvo je bilo pri Lovrencu na Pohorju že zaradi lege med pohorskimi vrhovi uspešno, še preden je bila ustanovljena skupina, ki je delovala v okviru planinskega društva v Rušah, začela pa je delovati pred desetimi leti. Že leta 1970 pa se je pokazala potreba, da Lovrenc dobi samostojno planinsko društvo.
Društvo šteje danes 438 članov, 62 pionirjev in 113 mladincev, ki skrbijo za planinske poti na vse vrhove Lovrenškega Pohorja, ki se vse spajajo s planinsko transverzalo. Obnovili so markacije in kažipote, skrbe pa tudi za odsek Slovenske planinske transverzale med Klopnim vrhom, Šliklarico in Jezerskim vrhom. Poleg velikega števila izletov so člani pomagali tudi pri krajevnih akcijah — pri graditvi vodovoda in cest, organizirali so proslave.
V tem letu pripravljajo večje število pohodov v Julijce, Kamniške in Savinjske Alpe, organizirali pa bodo še planinsko šolo, vrsto predavanj in pionirska tekmovanja.
(ŽG)