Tomaž, dva kozla si ustrelil v tvojem komentarju:

1) Zaradi vetrnic ne bodo zapirali nobene elektrarne, ker poraba elektrike samo raste. Vprašanje je le, katere elektrarne se bolj splača gradit.

2) Nihanja v proizvodnji elektrike iz vetra niso nek nov problem, zaradi katerega bi termoelektrarne delovale v spremenljivem načinu in bolj onesnaževale zrak. Samo malo pomisli kaj se zgodi vsako jutro. V intervalu 2 ur se prebudi 99% prebivalstva, začne prižigat luči, električne radiatorje, zaganjat stroje po tovarnah ipd. In čez 8 ur jih gre velika večina domov in poraba pade. Če je slučajno nedelja ali praznik, je poraba povsem drugačna. Pa če je bolj vroče ali mraz, se spet spremeni zaradi klimatskih naprav in električnih radiatorjev.

Problem se rešuje na dveh koncih. Na eni strani elektrodistributerji poizkušajo čim bolj natančno napovedati porabo (na osnovi koledarja, vremenske napovedi in izkušenj iz preteklosti), na drugi strani pa so določeni proizvajalci energije dodatno plačani, da sodelujejo pri regulaciji. To so predvsem hidroelektrarne z jezovi, ki lahko brez problemov dvigajo in spuščajo zapornice. Druga zanimiva rešitev so pa črpalne elektrarne, ki v času ko je energije preveč, črpajo vodo v neko višje umetno jezero, ko energije manjka, pa jo spuščajo navzdol skozi turbine.

Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi novinarka povedala za katero javnomnenjsko raziskavo gre in koliko prebivalstva je zajela ter kaj vedo o vetrnih elektrarnah. Anketa, ki je bila predstavljena na uradnih prostorskih konferencah (to so javne razprave v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo), ni potrdila, da bi se večina slovenskega prebivalstva izrekla v prid vetrnicam.

Nasprotno, namesto anket so nekateri javno mnenje preizkusili z zbiranjem podpisov proti vetrnicam. In zabeležili v kratkem času, nato pa prekinili zbiranje, preko 10.000 nasprotnikov gradnje vetrnic na področju Volovje rebri (preko 6000) v načrtovanem Snežniškem parku in na Vremščici (preko 4000). Podpis pod stališče je nedvoumen in odraža tudi objektivno boljšo informiranost o vetrnicah in škodi, ki jo ta industrijska gradnja povzroča v naravi in pri ljudeh. Nobena anketa ni zajela niti približno toliko ljudi in v anketi, ki je bila predstavljena, je bilo tudi vprašanje o poznavanju vetrnic oziroma te tehnologije ter vplivu na okolje. Odgovori so pokazali večinsko nepoznavanje vetrnic in njihovih omejitev in so tako zlahka plen zavajanj, kar Elektro Primorska kot državni investitor s pridom izkorišča.

Zavajanje je, da bo z vetrnicami na Volovji rebri "oskrbovano 36.000 gospodinjstev". Mar smo Slovenci res primerni za vsakršno nategovanje. Ko ni vetra , ali pa je premočan (90 km/h) ali prešibak (15 km/h) iz vetrnic ni nič elektrike (za tehnične podatke glej na splet npr. Vestas). Tako je večino leta. Mar v tistih gospodinjstvih takrat ne gledajo TV, ne brnijo hladilniki in skrinje, ne sesajo prahu, ne pečejo potic, da o razsvetljavi ne govorimo, itd.? Rad bi videl taka gospodinjstva, vsaj v tujini, ki jih napajajo mega vetrnice. Take race bi novinarka ne smela spustiti v javnost. Raziskovalni novinar Jaroslav Jankovič je v tedniku Več veliko pisal o vetrnicah in razgalil s pomočjo intervjujev s strokovnjaki bleferje iz Elektro Primorske (EP).

Lahko rečemo, da je škoda, da to ne drži. Bi že zdavnaj prešli na veter in hranili premog. Kjer so mleli na veter, so te stvari poznali in vedeli za omejitve. V Sloveniji je v Juriju ob Ščavnici ohranjen vetrni stolp (opisal dr. Sitar). V Sečoveljskih solinah so prečrpavali vodo z vetrnicami. To je pa vse. Ni znano, da bi na Primorskem mleli z vetrom, kakor na Nizozemskem ali v Španiji.

Da vetrne elektrarne ne onesnažujejo zraka je pa polresnica. Prav tako zmanjšanje CO2. Če vemo za drugo polovico, je jasno , da ga posredno lahko onesnažujejo. Takrat, v 80% , ko jih je treba nadomestiti s klasičnimi elektrarnami, da se ohrani zahtevana kvaliteta in zanesljivost dobave elektrike. Pravzaprav je nihanje stalno in klasika mora biti stalno v pogonu. Če vetrnice podpiramo z elektrarnami na premog ali plin, še bolj onesnažujemo zrak. Če pa z elektriko iz jedrske ali hidro elektrarne pa ne. Je pa neumnost zapirati hidro elektrarno, kot najboljši obnovljiv vir, zaradi vetrnjaškega delovanja vetrnic.

Dejstvo je, da po svetu zaradi vetrnic ne zapirajo nobenih resnih in zanesljivih elektrarn. Nasprotno, zaradi vetrnic morajo graditi nove. Poročilo nemškega distributerja EON o vetrni energiji pove jasno: za vsak "papirni" megavat vetrnic, je treba imeti 0,9 MW zanesljive klasične elektrarne, sicer se elektro sistem zruši (poročilo je na spletu: Wind Report 2005). Več ko je vetrnic, hujši je problem in več je onesnaževanja zraka, ker podporne elektrarne delajo v spremenljivem režimu , kar pomeni slabše izgorevanje in več CO2. Danski, kljub 6000 vetrnicam CO2 raste, ne pa upada.

Slovencem se ne mudi na nos na vrat eksperimentirati za drage denarje z vetrnicami v naravnih prostorih in si uničevati priznane vrednote. Imamo drug pomembnejši in cenejši cilj: racionalno rabo elektrike. Ta je več kot pol cenejša od gradnje novih elektrarn (po ocenah v drugih državah). Potratni smo precej čez evropsko povprečje. Že samo z ugašanjem žarometov pod stavbami po polnoči bi prihranili za več Volovjih reber elektrike. Še za Butalce ne verjamem, da bi tako ravnali: ogromna kolesa bi se vrtela, a kar bi že pridelala, bi zmetali stran. Naravo pa bi uničili. Pa še drago plačevali. Vetrna elektrika ima namreč napihnjeno ceno, njen odkup pa je prednosten (celo pred hidroelektriko). Zato je jasno , da so vetrnice zanimive zaradi vrtenja in "plemenitenja" denarja in ne proizvodnje elektrike. Nori svet. Potemkinove vasi...

Gregor:

1) že tako se mi je nabralo preveč besedila, zato sem krčil, posrečeno ali ne.

Kakorkoli, predzadnji odstavek mojega komentarja odgovarja na zavajajoče trditve investitorjev, da vetrnice lahko nadomestijo dosedanje elektrarne. Rast porabe elektrike in s katerimi elektrarnami jo uloviti ni omenjena, ker je najprej treba razčistiti, ali vetrnice sploh lahko zamenjajo dosedanje elektrarne. Če bi jih lahko, je stvar jasna. Zgradimo čimveč vetrnic pa smo rešili Slovenijo in svet.

A poročilo EON, ki ga svetujem prebrati (in še en komentar se pojavlja vzporedno na spletu) govori ravno o elektro klinču, v katerem se je znašla Nemčija s 16.000 vetrnicami. Obstaja diagram, ki nakaže posledice: več ko je vetrnic, več šans je za elektro mrk in EON zahteva 0,9 novih zanesljivih MW, za vsak papirnati vetrni MW. Brez rasti ali z njo.

Odnos je namreč tudi pri upoštevanju rasti prav tak. Če rineš v vetrnice še naprej, da bi pokril rast le z njimi, te spremlja razmerje 0,9 na 1 MW še naprej. Da ne govorim o silovitih stroških za novo distribucijsko mrežo v Nemčiji zaradi razpršenih vetrnic (gl. poročilo) izven naselij (v naseljih so siloviti odpori prebivalcev).

Več v na primer: http://www.countryguardian.net/Case%202006.htm in

http://www.countryguardian.net/links1.html

ter ena od nemških strani: http://wilfriedheck.tripod.com/

Če potegnem črto za Slovenijo z bistveno slabšo prevetrenostjo: mega vetrnice so v Sloveniji samo zapravljanje denarja. Ja, če bi ponudili brezšumen tip vetrnice za hišno uporabo, ki bi lovila tudi 100 km/h burjo, bi si jo marsikdo omislil doma.

Vprašanje ni, katere elektrarne se bolj "splača" gradit. Kaj ti pojem splača pomeni, ne vem. Če gre za ekonomski pomen, vprašanje ni upravičeno. Imeti dovolj zanesljive in kvalitetne elektrike, je bistvo. Cena ni važna. Oz. bo, kakršna bo.

Današnje Delo: nova jedrska bi se splačala.

Če gre za pokrivanje potreb po kvalitetni in zanesljivi elektriki (torej standardu po mednarodnih pravilih) ob rasti, je pa odgovor jasen. Hidro in termo (plin, premog in jedrska). Vetrnice nimajo s pokrivanjem rasti nobenih šans v Sloveniji. Še v tujini, kjer divjajo stalni vetrovi, so problem, ki zahteva pokrivanje s klasiko (backup). V Sloveniji vladno gradivo (sprejeto 2006) pripoveduje, da potrebujemo za obdržanje elektro sistema, ob rasti porabe, pod nadzorom, ca . 400 MW novih , zanesljivih elektrarn. Čemu potem 33 nebotičnih stolpov na Volovji rebri, z vsem razvrednotenjem prostora pod zaščito? Kdo kaj pridobi? Da je vredno.

2. Regulacija sistema poraba/proizvodnja elektrike je seveda stalnica osrednjega elektrodistributerja ELES. Tudi veliki porabniki , na primer 200 MW noč in dan v Kidričevem so tu. Pa v vsaki državi podobno in tudi meddržavno. Slovenija ima tudi precejšen in rastoč problem lovljenja ravnotežja zaradi tranzita elektrike in lastnega trgovanja, v glavnem v požrešno Italijo. Pa nima daljnovodne povezave z Madžarsko, Avstrijci so pa omejili moč pri prenosu. In tu je skrita past, če imaš vetrnice v sistemu. Ko je sistem na konici porabe, in jo pokrivaš tudi z vetrnicami (pri nas malenkost), lahko nekontrolirano nihanje večjih moči virov privede do mrka, razpada sistema. Pri nas so naredili študijo, oceno lovljenja nihanja vetrnic na Volovji rebri z zaključkom, da jih je treba izklopit, ko je sistem v nevarnosti in da to lovljenje dodatno nekaj stane.

Črpalna Avče s ca. 180 MW naj bi se napojila z vodo na višini , ko je elektrika najcenejša (pogon črpalk z elektriko), delala pa naj bi , ko je cena konične (nujno potrebne) elektrike nekajkrat višja. Torej pozitivna ekonomija je v razliki v ceni. Izkoristek seveda ni 100%.

Zdaj pa primerjaj MW v Avčah s stalno, kvalitetno elektriko in neke vetrnice, ki se vrtijo ali pa ne, kot se vetru zljubi. Kdo ima 40 mio evrov odveč, da jih bi dal za vetrnice? Zato, da bi se slikal z njimi...?

Kozlov, ki naj bi jih streljal, še vedno ne vidim v svojem prispevku.

Je pa razlika med nama v tem, da sem se jasno opredelil z argumenti proti vetrnicam na Volovji rebri, ti Gregor pa ne, niti za niti proti. Se vzdržiš. Imaš rad naravo? Ti je všeč Volovja reber, kakršna je zdaj, ko vlada naravna tišina in ti pogled nemoteno seže v dalj do morja? In veš, da je del večjega, še strnjenega sveta naših, v Evropi pa redkih zveri in ptic, ki jih moramo ohraniti z neidustrializirano pokrajino vred nam in našim zanamcem. Problemčki, ki naj bi jih reševale vetrnice, so rešljivi na , ajde, sto drugih načinov, brez njih. Vetrnice bi delale samo škodo! Vabim te , da se pridružiš nasprotnikom vetrnic na Volovji rebri.

Zakaj, je osrednje vprašanje, tudi sam tako mislim.

Na prvo mesto ga je postavil in nanj odgovarja, v minus za vetrnice, tudi okoljski znanstvenik dr. Etherington iz Velike Britanije, na spodnjem naslovu, ki sem ga že v prejšnjem komentarju navedel. Priporočam se za kritične pripombe na:

http://www.countryguardian.net/Case%202006.htm

Tudi sam se ves čas sprašujem, zakaj. Od takrat, ko sem po začetnem navdušenju nad vetrnicami, začel zlagati dejstva o njih v celovitejšo sliko, z obvezno kritičnostjo raziskovalca, tudi s pomočjo različnih spletnih prispevkov , kot je spodnji in prospektov proizvajalcev:

http://www.stopillwind.org/lowerlevel.php?content=CostBenefit

Anglež Schleede, ki je čez 30 let delal v vladnem in privatnem energetskem sektorju, je odgovor strnil kar v naslov spodnjega prispevka, ki kar z naslovom odgovarja, zakaj:

"Veliki kapital odkril ogromne davčne olajšave in subvencije pri vetrni energiji, račun plačajo pa davkoplačevalci in potrošniki."

http://www.mnforsustain.org/windpower_big_money_discovers_the_money_schleede_0405.htm

Ali po domače povedano: zakaj? Ker se kar dobro splača!

Sicer pa velja, da vsaka država rešuje svoje energetsko vprašanje po svoje, na osnovi svojih naravnih danosti. Za avstrijsko in norveško elektroenergetiko velja, da imata daleč največji delež hidro elektrarn, ki so že dolgo znan obnovljiv vir električne energije.

Sam sem tudi opazil iz letala vzhodno od Dunaja, blizu madžarske meje več desetin vetrnic na ravnini, med polji. Pri naših meteorologih sem izvedel, da je tam nekakšen vetrovni koridor, znan tudi kot Dunajska vrata, itd.

Bil sem na Pagu , med tistimi sedmimi vetrnicami na kamnitem, kraškem hrbtu. Od dalj sem videl tudi tiste pri Šibeniku. O vetrnicah veliko več izveš na spletu, kot če jih hodiš gledat.

Za vse pravim: naj jih imajo, če jih hočejo. Nismo otroci, da moramo zahtevati vse, kar vidimo pri sosedu. Saj to ogromno stane. Potrebujemo zdrav razum in racionalno obnašanje in ne evforije.

Prisotnost vetrnic namreč ni niti zdaleč avtomatično izraz ekološke ozaveščenosti. Če okolju, naravi bolj škodujejo, kot koristijo, tako kot bi bile tiste na Volovji rebri, potem je jasno, da njihova postavitev pomeni ekološko neozaveščenost. V igri so namreč veliko večje vrednote, ki smo jih v Evropi tudi dolžni ščititi, kot pa so vetrnice pomembne v konkretnem primeru. Celo Greenpeace odsvetuje postavljanje vetrnic na takih območjih, kot je Volovja reber.

Tudi jaz različne državne institucije nadlegujem z vprašanjem, zakaj so potrebne vetrnice na Volovji rebri, glede na našo elektro situacijo in potratnost v porabi. Odgovora, ki bi zdržal kritične argumente, nimajo. Imajo pa nekateri ljudje pri koritih in koritcih globoke žepe in čakajo na cvenk...

Tudi v tujini je znano, da investitorji pritiskajo na občine, z vsemi žavbami namazani, da bi povsod postavljali vetrnice. Z denarjem podmazano prepričevanje jim še kar uspeva.

Ampak to nima nič skupnega z okoljevarstvom. Mu je pa zelo nevarno. V tujini velja:

" Ne uničujmo narave, da bi reševali okolje!". Pri nas še nismo dojeli tega, ker smo neozaveščeni, predvsem v politiki na občinskem in državnem nivoju.

Z vetrnicami na Volovji rebri bi izgubili tisto, česar drugi nimajo več pa si želijo in nas svarijo pred nepovratnimi škodljivimi posegi v naravo.

Strel v lastno koleno... Ne, hvala...

Ne vem, koliko nasprotniki veternih elektrarn potujejo po svetu, konkretno po Avstriji, ki je ekološko veliko bolj osveščena ali razvita od Slovenije (če se motim, bi prosil konkretne dokaze).Med Dunajem in Bratislavo je moč videti več sto vetrnic.Le zakaj ???