Nedeljski dnevnik: Najbliže Soncu
V nedeljo, 4. januarja, se bo naš planet Zemlja nahajal na tisti točki poti okoli Sonca, ki je najbližja nam najbližji zvezdi. To točko imenujejo astronomi perihelij in ta dan bo Zemlja oddaljena od Sonca 147,096 milijona kilometrov. Za primerjavo povejmo, da bomo še najbolj oddaljeni od Sonca 4. julija - 152,091 milijona kilometrov. Tak položaj Zemlje proti Soncu se imenuje afelij. Bližina Sonca nam tokrat v zvezi s toploto prav nič ne pomeni. Smo pač v koledarski zimi, ko ne pričakujemo visokih temperatur. Skrivnost tega pojava, da smo pač blizu Soncu, vendar na hladnem, je v kotu sončnih žarkov. Slednji namreč pozimi ne padajo strmo na našo zemeljsko površino, kot je to primer v poletnem času, ampak je njihov kot zelo majhen. Prav zato je njihova moč v zimskem času neznatna. V teh dneh je severni zemljin tečaj v »večni temi«, južni pa je tudi v nočnih urah osvetljen. Tam Sonce še nekaj časa ne bo zašlo, na severnem pa ne vzšlo. Tako je bilo že od nekdaj in tako bo verjetno vse do takrat, ko se bo Sonce ohladilo in dobilo rdečo barvo. Da se bo to zgodilo, ni nobenega dvoma, vprašanje je samo, kdaj bo Sonce povsem usahnilo. Mogoče pa nas bo še pred tem požrla kakšna črna luknja. V vesolju je vse mogoče. Vremenski svetnik Makarij, ki je imel god 2. januarja, nam lahko napove jesensko vreme. Vsaj tako pravi star ljudski pregovor: »Makarij, jasen ali meglen, naznanja prav tako jesen.« Iz številnih slovenskih vremenskih pregovorov lahko razberemo, da mora biti januar ali prosinec mrzel in pobeljen. Le v tem primeru nas čaka dobra letina. Eden od pregovorov namreč pravi: »Prosinec mrzel da poka, bo sadja jeseni in moka«. Zanimiv je tudi naslednji pregovor, ki nam želi povedati, da v januarju ne sme biti pretoplo. Takole pravi: »Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati.«