Nedeljski dnevnik: Namočeni možje
Vsako leto se v prvi polovici maja spomnimo na tri ledene može, ki kraljujejo od vključno dvanajstega do vključno štirinajstega dne. Letos nam ledeni možje (Pankracij, Servacij in Bonifacij) niso prinesli nizkih temperatur, zato pa so bili marsikje namočeni. Bila pa so seveda leta, ko so nekateri v tem času morali spet zakuriti peči. Celo konec maja je lahko v naših krajih mrzlo.
Kakšen bo v maju vremenski scenarij, nam bo morda povedal naslednji pregovor: »Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritisne na cvetje.« Letos smo imeli pred ledenimi možmi kar visoke temperature za ta letni čas. Ob tem se lahko spomnimo še na naslednji pregovor: »Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu (25. maja) rad ne jenja.« Zelo preroški pa je naslednji pregovor: »Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako.« Spomnimo se na leto 1969, ko je 20. maja v Ljubljani snežilo. Dvajseti maj je tudi datum, ko je v prejšnjem stoletju najpozneje snežilo. Majski sneg ni redkost in če smo natančni, v Švici tudi julijski ne, kar se zgodi prav takrat, ko so pri nas pasji dnevi. V maju se torej lahko še marsikaj zgodi, medtem ko nas s snegom in mrazom mesec junij doslej še ni presenetil. Včasih nam je celo pričaral pravo poletje, kakršnega pozneje v juliju in avgustu sploh ni bilo. Verjetno bo letos mesec junij prijeten in poleten. Vsaj tako nam vremenska dogajanja napoveduje naš Herschlov vremenski ključ. Če pa se bo zaradi tega pozneje pokvarilo poletje, je nemogoče napovedati. Po stoletnem koledarju je leto 2009 v znamenju planeta Marsa. Kadar nam vlada ta planet, naj bi bilo leto bolj suho kot mokro. Za pomlad pravi, da je suha, sem in tja pa tudi hladna. Poletje je običajno med vladanjem Marsa dokaj vroče, tople pa so tudi noči. Tudi jesen je bolj suha kot vlažna in kar precej časa topla. Nato pa nas čaka suha in huda zima s hladnimi vetrovi.