Nedeljski dnevnik: Premokri sušec
Letos mesec marec, s slovenskim imenom sušeč, ni upravičil svojega imena. Namesto dabi bil suh, je bil ponekod po Sloveniji kar rekordno moker. Po podatkih naših meteorologov je bil poleg tega tudi dokaj skromno osončen. V Ljubljani, na primer, je sonce sijalo samo sto ur, kar je okoli 70 odstotkov od znanega povprečja. Kot navadno so imeli še največ sonca na obali. V Portorožu je sonce sijalo 132 ur, kar pa je le nekaj več kot 60 odstotkov od znanega povprečja, ki velja za obdobje v letih od 1971 do 2000.
Vmesecu marcu jebil v Ljubljani še najtoplejši 31. dan, ko so izmerili 19,5 stopinje Celzija, v Cerkljah ob Krki pa je bilo najtopleje 2. marca, ko seje ozračje segrelo kar na 23,3 stopinje Celzija. V Sloveniji je bil marca najhladnejši 26. dan, ko je termometer na Babnem polju pokazal minus 16,4 stopinje. V Ljubljani so minuli mesec našteli le tri hladne dneve (to so dnevi z jutranjo temperaturo pod ničlo), medtem ko je povprečje deset takšnih dni. Še največ hladnih dni - 23 - so imeli v Ratečah na Gorenjskem.
Za snežno odejo velja podatek, daje bilo v Ljubljani 21 takšnih dni, pri čemer je bila njena debelina komaj tri centimetre. Tako tanka odeja je toliko dni vztrajala samo zaradi nizkih temperatur, ki se nekaj časa tudi preko dneva niso dvignile nad ničlo. V Ratečah so imeli 92 dni s snežno odejo, kar je za ta kraj razmeroma malo. Spomnimo se na zimo 1980/1981, ko smo imeli v Ljubljani kar 118 dni s snežno odejo. To je bil tudi rekord prejšnjega stoletja. Po podatkih Evropskega centra za srednjeročne prognoze vremena naj bi bil zadnji teden aprila bolj moker kot suh. Ob tej napovedi je težko predvidevati, kakšen bo 24. april, ko ima svoj dan Jurij. Za ta dan star slovenski pregovor pravi: »Če Jurij toplo vreme zakuri, na široko pomladi odpre duri.« Že v četrtek bomo vedeli, kaj nam bo namenil vremenski svetnik Jurij.