Nedeljski dnevnik: Vroče poletje
Letošnje poletje nam bo verjetno ostalo v spominu kot zelo vroče. Še prav posebno je bilo vroče v minulem mesecu avgustu. V Ljubljani so v vsem poletnem času našteli 22 vročih dni (zadnji je bil 28. avgusta). To so dnevi, ko se termometer povzpne na trideset in več stopinj Celzija. Tam okoli osmega septembra pa se je poletje začelo počasi poslavljati od nas. Na obali je zapihala burja in ohladila morje, ki je bilo segreto na polnih 28 stopinj. V notranjosti države pa so se občutno znižale temperature zraka; začelo je tudi deževati. Letos se je nadvse odrezal tisti stari ljudski pregovor, ki pravi: »Mala maša (8. septembra) za suknjo vpraša.« Od »male maše« dalje smo predvsem v večernih urah morali pozabiti na poletno garderobo in si nadeti kaj toplega. Čeprav nas še vedno obdaja koledarsko poletje, se vreme že obnaša bolj jesensko kot ne. Sedaj že tarnamo, da je hladno, medtem ko smo bili prej nezadovoljni zaradi vročine. Vreme ni nikoli takšno, kot bi si ga želeli. Ali bo letošnje poletje v statistiki meteorologov dobilo kakšne rekorde, za zdaj še ne vemo. Ob tem se spomnimo na podobno vroče poletje leta 1981. Drugega avgusta tega leta so v Ljubljani izmerili 34 stopinj Celzija, v Beogradu pa naslednji dan 38 stopinj. Pred tem pa je bila zima 1980-81 tista ta prava in v Ljubljani so takrat našteli 118 dni snežne odeje.
V bivši Jugoslaviji je bilo vselej še najbolj vroče v Mostarju. V omenjenem poletju so takrat tam namerili 46,2 stopinje Celzija. Podobno visoko temperaturo so v Mostarju izmerili tudi v letih 1901 in 1950. V juliju leta 1950 pa je bila v Sloveniji izmerjena najvišja temperatura v Črnomlju, in sicer 40,6 stopinje Celzija. 4. avgusta leta 1992 so v Pločah izmerili 43 stopinj, kar je bila do takrat najvišja izmerjena temperatura na Hrvaškem.
V torek (22. septembra, ko goduje Mavrici]) bomo lahko izvedeli, kakšna bo zima. Za ta dan pregovor pravi: »Ako je Mavricija jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo.«