Delo.si - D.L.: Gorski tek - prihodnjo nedeljo bo SP na pobočjih Velike planine
Ljubljana – V Kamniku že odštevajo dneve do prihodnje nedelje, ko bodo gostili udeležence 26. svetovnega prvenstva v gorskem teku. Proga na Veliko planino je bila pripravljena že 25. julija, ko so jo na slovenskem prvenstvu, ki je bilo hkrati izbirna tekma za sestavo reprezentance, preizkusili domači tekači, zmagovalec Matej Kosovelj pa je z uro, tremi minutami in 37 sekundami postavil prvi uradni čas 12 kilometrov dolgega vzpona.
Eliti svetovnih gorskih tekačev iz 39 držav bodo v Kamniku ponudili zahtevno progo s 1290 metri vzpona od Stranja do najvišje točke na Veliki planini Gradišča, ki leži na 1660 metrih nadmorske višine. Pot bo ista za vse tekmovalne kategorije, ker pa so predpisane razdalje za članice in mladince krajše, se bo izhodišče pomikalo navzgor, medtem ko bo na Gradišču skupni cilj za vse. Najzahtevnejšo nalogo bodo imeli člani, ki bodo začeli tek pred osnovno šolo v Stranju, se prek Prelesja povzpeli do Pasjih pečin in nato prek Male planine do cilja. Članice in mladinci bodo štartali v Prelesju (8,5 km, 1035 m vzpona), mladinke (4,5 km, 430 m višinske razlike) pa v Kisovcu.
Član izvršnega odbora svetovne zveze za gorske teke Tomo Šarf, ki je hkrati gonilna sila gorskega teka v Sloveniji, je pričakovanja pred tekmo analiziral z več zornih kotov. »Kot prirediteljica tekmovanja ima Slovenija dva cilja – promocijo kraja in popularizacijo te športne panoge. Upamo namreč, da bomo dodatno utrdili temelje gorskega teka pri nas in privabili nove tekače,« je Šarf razložil, zakaj so se lotili 200 tisoč evrov vrednega projekta, ki je terjal veliko prostovoljnega dela, hkrati pa ne bo prinesel ne dobička in ne nove infrastrukture.
Nadaljeval je o tekmovalnih razsežnostih: »Gorski tek je v zadnjih letih v velikem razmahu, nekaj tudi zavoljo osveščenosti o zdravem načinu življenja in vračanju k naravi. Na začetku te športne discipline so prevladovali Italijani in tekači iz alpskih držav. V zadnjih desetih letih se je krog močno razširil, kot zadnji so se pred dvema letoma priključili še afriški tekači. Potem ko je zgodovino pisal leta nedosegljivi Novozelandec Jonathan Wyatt, se je konkurenca zgostila. Izjemno so napredovali Turki, ki redno posegajo po kolajnah na največjih tekmah, hkrati so presenetili temnopolti tekači, za katere velja, da so izvrstni na ravninskih progah, pa so se znašli tudi na gorskih. Prvenstva so zato pridobila tekmovalno napetost, končne razplete na cilju je zdaj veliko težje predvideti, odločitve padajo tudi na zadnjih metrih.«
Pred desetletjem se je v družino gorskih tekačev vključila tudi Slovenija. »Postavimo se lahko s številnimi kolajnami, posamičnimi in ekipnimi, naš najboljši med člani Mitja Kosovelj si je pritekel bronasto kolajno tudi na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu,« je Šarf izpostavil slovenski delež v mednarodnem dogajanju.
Kaj si lahko slovenski reprezentanti obetajo letos, je težko napovedati. Za nastop so se pridno pripravljali, računajo tudi, da jim bodo v prid domača proga, ki so jo že preizkusili, in navijači. Toda, konkurenca bo huda. Po prijavah kaže, da bo letošnja udeležba s približno 400 tekači in tekačicami rekordna, prejšnja prvenstva pa bo presegla za okrog 50 udeležencev. Na štartu bo tudi Ugandec Geoffrey Kusuro, ki bo skušal zadržati lanski naslov iz Italije.
D. L.