Večer, Podravje - Mitja Sagaj: Državljanska pobuda s svojci pobitih v letih 1945-1946 si po ustanovitvi društva obeta napredek v izgradnji spomenika na Pohorju.
Zgodba z dolgo brado je prizadevanje Državljanske pobude za odkrivanje in urejanje povojnih morišč in grobišč na Pohorju, predvsem pa njenega ustanovitelja Martina Kostrevca za postavitev trajnega obeležja. In sedanja ustanovitev Društva za gradnjo in vzdrževanje kapelice naj bi po besedah Kostrevca omogočila nadaljnje korake na tej poti. A še zmeraj ni jasno, ali bo to mogoče, saj je bilo še lani stališče Planinskega društva Ruše, lastnika zemljišča, kjer bi kapelica stala, do podelitve soglasja odklonilno.
Kapelice še kar ni
Da bi to prineslo vsaj moralno spravo z žrtvami, je prepričan Martin Kostrevc, saj da je vzhodno Pohorje s svojo okolico, sicer eden največjih grobov povojnega nasilja, še vedno brez trajnejšega spomenika žrtvam pomorjenih v letih 1945-1946. Državljanska pobuda si že vrsto let prizadeva za postavitev kapelice v spomin in opomin na grebenu blizu Sv. Areha, a ker je bil doslej trud zaman, naj bi nadaljnje premike zagotovila ustanovitev. Društva za gradnjo in vzdrževanje kapelice. Ta pa si zdaj za eno od prioritetnih nalog ne postavlja ve le pridobitve soglasja za postavitev, pa pa pridobitev soglasja za odkup približno deset kvadratnih metrov parcele, katere lastnik je Planinsko društvo Ruše.
Društvo, ki je z arhitektom že izdelalo tudi tri variante spomenika, si na seznam nalog postavlja tudi ureditev dokumentov o služnostni pravici na delu parcele (odvisno od izbrane variante), izbor oblike kapelice, pridobitev ponudb za izvajalca gradbenih del, pridobivanje donatorjev,nadzor gradnje, ki naj bi bila zaključena do konca oktobra letos, kasneje pa tudi priprave na blagoslovitev kapelice in množičen poklon žrtvam s spravnim obredom, dolgoročno pa redno vzdrževanje objekta in skrb za odpravo poškodb (v primeru oskrunitve). Društvo bi prav tako skrbelo za dostojen dostop in čiščenje že najdenih množičnih grobov, ki so raztreseni po gozdu, pa tudi pridobivanje informacij o še neodkritih grobovih in zagotavljanje sondiranja. Martin Kostrevc zagotavlja: "Društvo kot pravna oseba bo krilo s svojega tekočega računa vse stroške v zvezi z gradnjo.''
Soglasja ne bo
A vendar bo za to treba izpolniti še kup pogojev, predvsem pridobiti soglasje za postavitev oziroma možnost za odkup dela zemljišča od Planinskega društva Ruše. Ti so Kostrevca že v začetku preteklega leta z dopisom obvestili, da soglasja ne bo: "Planinsko društvo Ruše ima zelo raznoliko dejavnost in usklajuje številne interese z gospodarjenjem na področju Areha, postavitvi dodatnega obeležja pa upravni odbor društva ne daje podpore." Izpostavili so predvsem, da so za postavitev potrebna posebna dovoljenja, "izpolnjeni morajo biti kulturno- in okoljevarstveni pogoji, pridobljeno tudi soglasje republiških organov glede na zakon o vojnih grobiščih".
Predsednik PD Ruše Iztok Urlavb pa je bil tudi kritičen: "Tako se k zadevi ne pristopa. Za mačka v žaklju ne moremo dati soglasja. e ga damo, se nam potem lahko zgodi, da pride k nam nekdo s projektom, velikim kot Europark." Zdaj si že dlje časa prizadevamo vzpostaviti stik z Urlavbom, tudi pisno smo jim postavili vprašanja, ali je torej postavitev obeležja po ustanovitvi društva kaj bolj realna, a se na naše klice in pisne pozive ne odziva. Ruška občina, na njenem območju je parcela, na kateri želi društvo postaviti kapelico, sicer ni zavezana k nobenim dejanjem v tem postopku, tamkajšnji župan Uroš Razpet pa pravi, da se jim ne zdi narobe, če želi nekdo pietetno zaznamovati povojne dogodke, vendar dodaja: "Zadeva je spominska. Naj poskusijo, ampak to je zadeva med civilnopravnima osebama in občina s tem nima nič." Društvo je z arhitektom že izdelalo tudi tri variante obeležja.
Mitja Sagaj