Slovenske novice, 27.12.05 - Boštjan Fon: med sestopom z Grintovca
GRINTOVEC
Z ledu zdrsnil tisoč metrov niže
Ljubljančana Jernej Nejc Grošl in Igor Gruden sta se na božični dan vzpela na Grintovec — Ob sestopu sta preizkusila tehniko reševanja ob zdrsu — Petindvajsetletni študent FPVV je naletel na ledeno kložo, zdrsnil in omahnil prek pobočja tisoč metrov nižje
Kranj, Ljubljana, 26. decembra
Skoraj do polnoči sta na božični večer
Brane Franci Grošl in njegov sin Jernej Nejc igrala šah. Vmes je 25-letnik očetu povedal, da namerava dan pozneje skupaj s šest let starejšim prijateljem
Igorjem Grudnom, ki ravno tako živi v ulici Hermana Potočnika 31 v Ljubljani, opraviti zimski vzpon na 2558 visoki Grintovec, najvišjo goro Kamniško-Savinjskih Alp.
»Od malega je bil rad v hribih, in če bi mu rekel, naj ne hodi, bi le zamahnil z roko. Kot po navadi bi rekel, da mora tudi to preizkusiti, tako kot je dejal vsakič, ko se je odpravljal v hribe ali na potovanja po svetu,« je povedal oče v sinovi sobi, prostoru, ki je že na daleč prepoznaven kot soba marljivega študenta. Tik pred prazniki je študent Fakultete za policijsko-varnostne vede v Ljubljani za temo diplomske naloge izbral razčlenitev varnosti v letalskem prometu in protiteroristične zaščite. Ker je med študijem delal pri letalskem prevozniku Adria Airways, je za diplomsko delo nameraval uporabiti tudi praktične izkušnje, ki si jih je nabral.
Ob 13.30 na vrhu Grintovca
Zjutraj sta Nejc in Igor pustila avto pred planinskim domom v Kamniški Bistrici. Čeprav ni bil Nejc nikoli član alpinističnega kluba, temveč je športne užitke našel v lokostrelstvu in judu, je bil dobro opremljen za zimske razmere v gorah. Prijatelja sta se odpravila v smeri Cojzove koče na Kokrškem sedlu.
Deset minut pred tretjo popoldne je republiški center za obveščanje v Kranju sprejel klic Braneta Francija Grošla, ki jim je povedal, da se je na območju Grintovca zgodila huda gorniška nesreča. Stekla je reševalna akcija. Gorski reševalci postaje GRS Kranj so jo začeli po klasičnem postopku. Hkrati se je pripravil za polet policijski helikopter z zdravnikom reševalcem Janijem Pšenico. Skupino kranjskih gorskih reševalcev je vodil Zvone Korenčan, ki je dejal, da so se po obvestilih o akciji vsi hitro zbrali pri Suhadolniku nad Kokro in se usmerili v zatrep Suhega dola: »Po izkušnjah iz preteklosti vemo, kje moramo iskati tistega gornika, ki pade z grintovške Strehe. Ker se je približevala tema in je bil helikopter lahko le nekaj časa v zraku, smo bili pripravljeni, da bi šli v nočno iskalno akcijo pogrešanega od spodaj navzgor. Vendar je helikopter hitro poletel do vrha Grintovca in okoli stopetdeset metrov pred robom južne stene našel preživelega ob zdrsu. Pilot in zdravnik sta nato opazila sledi padajočega. Okoli tisoč metrov nižje, na pobočju levo od Taške, sta zasledila pogrešanega. Žal je zdravnik lahko le uradno potrdil smrt.« Plovilo je v dolino najprej poneslo posmrtne ostanke Nejca, nato pa poletelo še do pretresenega Igorja Gudna.
Vzpon z derezami, sestop brez njih
Pri vzponu sta gornika uporabljala dereze. Ob sestopu sta glede na snežne razmere menila, da jih ne potrebujeta. »Po eni strani je logično, da sta jih snela,« je povedal načelnik postaje GRS Kranj Tomaž Jamnik: »Človeku, ki ni vajen hoje z derezami, so te lahko nevarne, saj se zataknejo in gornika vrže naprej na glavo.« Na višini okoli 2200 metrov, kjer je po besedah poznavalcev Grintovca pas okoli dvesto metrov najnevarnejšega predela Strehe, sta se pokojni Nejc in Igor preizkusila v tehniki zaustavljanja s cepinom ob zdrsu. To sta ponovila dvakrat, ob tretjem poskusu pa je Nejc naletel namesto na snežno podlago na trše ledene sestave. Cepin se mu ni hotel zapičiti v ledeno kložo. Začel je drseti po pobočju in izginil po stopetdeset metrih drsenja prek prepadne strani Grintovca v smeri Kranja. »Ni narobe, da sta poskusila zaustavljanje. To je del tehnike vzponov v zimskih razmerah in prav je, da jo tisti, ki se odločijo za te vrste vzponov, tudi obvladajo. Toda to se počne navezan, zato da ob takšnem zdrsu, kot se je zgodil v nedeljo, drugi lahko pomaga zaustaviti padajočega,« je dejal Tomaž Jamnik in dodal, da se ljudje premalo zavedajo nevarnosti Grintovca: »Grintovec se gornikom zdi lahka gora, toda pozimi ima veliko pasti in presenečenj. Vsako leto pade kdo na predelu Strehe in obleži mrtev daleč spodaj nad Suhim dolom.« Boštjan Fon