Delo, 07.11.05 – Blaž Račič: Poseg v gorsko naravo
Poseg v gorsko naravo
Z motornimi vozili 1700 metrov visoko?
Agrarna skupnost Koroška Bela gradi prvi kilometer vlake Svečnica z dovoljenji
Jesenice – Agrarna skupnost Koroška Bela je letos spomladi začela graditi gozdno vlako na planino Svečnica nad Javorniškim Rovtom, o čemer smo v Delu že poročali. Gradnja je takrat dvignila precej prahu zlasti med varuhi narave. Graditeljem so očitali, da ne upoštevajo, da so na tem območju rastišča divjega petelina in drugih ptičev z rdečega seznama, da gradijo na območju, ki je zavarovano z Naturo 2000, da gre za vodovarstveno območje. Zaradi neizpolnjevanja pogojev je kranjska enota zavoda za varstvo narave prijavila Agrarno skupnost tudi okoljski inšpekciji.
Dela so takrat ustavili. Vodja blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek je pojasnil, da je prejšnji teden investitor spet začel delati, saj je dobil ustrezno dovoljenje za zgraditev kilometer dolge vlake. Avsenek je še pojasnil, da gre v tem primeru za gradnjo preprostega objekta, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa zadošča lokacijska informacija. Investitor mora pri tem upoštevati pogoje, ki jih za takšno gradnjo določijo krajevno pristojna enota zavoda za gozdove, zavod za varstvo narave in druge pristojne organizacije. Nadaljnja gradnja vlake bo mogoča le, ko bo investitor zagotovil ustrezno gradbeno dovoljenje, je pojasnil Avsenek in zavrnil možnost, da bi investitor prihodnje leto vložil le zahtevo za izdajo lokacijske informacije (in ne gradbenega dovoljenja) za drugi kilometer te vlake. V zvezi z omejitvami iz Nature 2000 pa je navedel, da se stanje v gozdu ne sme poslabšati oziroma da se ohrani sedanje stanje.
Tomaž Ogrin iz društva za varstvo Alp (Cipra) je opozoril, da je vlaka formalno sicer namenjena spravilu lesa, da pa gre tudi po pašnikih. K temu je dodal še, da se bo z gozdno vlako vzpostavila možnost za motoriziran dostop na nadmorsko višino 1700 metrov, kar pa je po njegovem nesprejemljivo, saj je treba naravo ohraniti tudi za prihodnje rodove. Pri tem naravovarstveniki pozabljajo, da se planine zaraščajo in da je prav navzočnost človeka (v okviru tradicionalnih dejavnosti) porok za ohranitev planin. Ogrin je še opozoril, da je vlaka, ki jo gradijo, širša od predpisane širine. Avsenek je v zvezi s tem pojasnil, da pri tem ne gre za širitev vlake, pač pa je širitev potrebna le med gradnjo in da bo vlaka po končanih delih široka predpisane tri metre in pol.
Blaž Račič