Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1854 7

Za novega direktorja

TNP predlagan mag. Martin Šolar - Sedaj še v potrditev vladi RS

Na današnji seji sveta TNP sta svojo vizijo vodenja narodnega parka predstavila dva kandidata, ki sta izpolnjevala zahtevane pogoje razpisa za direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park, Janez Cerkovnik in mag. Martin Šolar. Z večino glasov so člani sveta predlagali mag. Šolarja.

Mag. Martin Šolar je dodiplomski študij gozdarstva končal leta 1991 na Gozdarski fakulteti v Zagrebu, leta 2002 je pridobil še naziv magister znanosti varstva naravne dediščine. V TNP je zaposlen 18 let, deset let je vodil naravovarstveno nadzorno službo, od leta 2000 dalje pa vodi službo za načrtovanje, upravljanje in razvoj parka. Je predsednik medvladnega odbora UNESCO MAB in član svetovne komisije za zavarovana območja pri mednarodnem združenju za varstvo narave (IUCN WCPA), šest let je bil član predsedstva Federacije Europarc, v času predsedovanja Slovenije EU je bil tudi član strokovne skupine ministrstva za okolje in prostor za Konvencijo o biotski raznovrstnosti.

Na svoji predstavitvi je poudaril, da osnovni cilji in nameni TNP ostajajo enaki: ohranitev in varovanje izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, doživljanje in naravi prijazen turizem ter zagotovitev možnosti za naravi in kulturni krajini prijazen trajnostni razvoj in življenje ljudi v parku in njegovi neposredni bližini. Med drugim je povedal, da se bo zavzemal za boljše sodelovanje tako znotraj naravovarstvenih inštitucij kot tudi z različnimi sektorji s področij kulturne dediščine, turizma, kmetijstva in gozdarstva, z lokalnim prebivalstvom in z različnimi društvi ter nevladnimi organizacijami.

Predlog sveta TNP bo v potrditev posredovan Vladi RS. Sedanji direktorici dr. Mariji Markeš se mandat vodenja TNP izteče 30. septembra 2009.

TNP, 26.08.: Za novega direktorja TNP predlagan mag. Martin Šolar
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti TNP

7 komentarjev na članku "Za novega direktorja "

Bruno Fras,

Sliši se šokantno! Tomaž, če lahko dokažete vaše navedbe z argumenti, vam predlagam, da vaše kritične misli objavite tudi v časniku Delo ali v Dnevniku, Večeru, morda tudi v Planinskem vestniku. Če bo to prebralo veliko ljudi, se bo morda kaj spremenilo na bolje. In minister Karel (ali druga odgovorna osebnost) ne bo mogel le odmahniti z roko ... Upam torej, da razpolagate s trdnimi argumenti - sicer bo vaša kritika izzvenela v prazno.

Mene bi tudi zanimalo, kaj meni na vse to bohinjski župan, ki je, kolikor sem ga spoznal prek medijev, videti resen in zavzet mož.


Bruno Fras,

Dobro, Emil in drugi, župana Kramarja sem povabil, da si v skladu z načelom, da je treba slišati tudi drugo stran,gornje prebere in pojasni tudi svojo plat zgodbe. Da vidimo, kaj pravi občinski mož. Zadeve je treba pred sodbo preveriti oz. raziskati. Osebno nimam ambicij, da bi bil advokat komur koli.

Predlagam, da si tudi preberete objavo (danes, 30.; Gorenjski glas) Bohinjska uganka - o pojavu velikega oljnega madeža na tem lepem jezeru. Mogoče pa celo kdo od 'vsevedov' ve, kdo je krivec za to ...

Sicer pa naj velja priznanje vsem borcem za lepše okolje. Srečno!


Dejan Inkret,

Šolar = Bohinjčan? Od kdaj? A je prestopil k njim kot kakšen fuzbaler, ali kaj?


Emil Pevec,

... Mene bi tudi zanimalo, kaj meni na vse to bohinjski župan, ki je, kolikor sem ga spoznal prek medijev, videti resen in zavzet mož.

Aja???

Če bi naredili listo '10 naj-uničevalcev TNP' bi se omenjeni brez problema uvrstil nanjo.

Da ne bom sem lepil povezave na strani, kjer lahko preberete nezadovoljneževe izjave je najlaže v Google vtipkati: Franc Kramar +TNP. Materiala je ogromno!!


Tomaž Ogrin,

Če se bo kot Bohinjčan prepustil vučkotizmom, je s TNP, kot narodnim parkom, konec. Seveda se ne bo smel prepustiti sovraštvu do TNP, ki ga goji marsikdo iz Sveta TNP. TNP sovražijo, ker menijo, da jih ovira v njihovih načrtih. Javnost bi morala doseči, da ne bo izgubil službe, če bo nasprotoval razvredotenju parka.

V povprečju ljudje nismo dovolj informirani o kvalitetah,ki jih narodni park mora imeti, niti o smislu ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot, niti o mednarodnih dogovorih na tem področju, še najmanj pa o tem, kako se da dobro živeti s TNP brez gradnje cest do višin, na primer. Nobena državna institucija ne izvaja tovrstnega informiranja, ker velja za bogokletno, pohujševalno. Za nasprotno interesom nekaj posameznikov, ki bi radi na narodovi vrednoti kovali zasebni dobiček, v škodo tej vrednoti.

V epizodi okrog stolpa se je videlo, da celo ministrica nima razčiščenih pojmov okrog vrednot. No, ja, danes je sicer minister lahko kdorkoli. Je pa lahko smola, ker je med odločevalci. Hujše je, da nekatere ustanove in asociacije s tega področja nimajo razčiščenih pojmov. Na TNP se to silovito pozna, v škodo, žal.


Tomaž Ogrin,

Narobe sem napisal Bohinjčan. Verjel napačni informaciji iz Bohinja izpred let, ko so na črno utrli cesto na Planino v Lazu, da ima tam korenine, sorodstvo.

Je pa pravzaprav bilo mišljeno kot Dejan piše: fuzbaler, morda še bolje navijač. Vendar le kot potencialno nevarnost (to bi moral poudariti, včasih sem res prehiter v pisanju), torej, kje ga čaka past kot direktorja TNP. Sedanja direktorica je pač padla vanjo. Morda gre za podrejanje predpostavljenim, to pa je Svet in predvsem ministrstvo za okolje in prostor. V Svet so spravili tistega, ki je skušal razvrednotiti TNP s prejšnjim predlogom zakona. Večina pač te problematike ne spremlja tako dosledno. Javnost tudi ne ve, kaj se je dogajalo na komisiji za novi predlog zakona o TNP.

Namreč bohinjska občina, morda bolj županstvo zadnjih nekaj let (ne pa prebivalci TNP, ki so žal v veliki manjšini) je postala izredno sovražna do TNP in napadalna do njega: spomnimo se forsiranja gradnje hotela na pragu Stare Fužine, uničila je Senožeta na črno z odkrito podporo župana, dovolila masaker na Rudnem polju, na črno gostilno v koncu Voj, na črno cesto na Rudnico in obratovanje gostišča, namesto podpore Fužinarskim planinam na poti v UNESCO (projekt še od dir. Bizjaka), smo priča njihovemu razvrednotenju s cestami, dopuščanje na črno uničevanje znamenitih, najnižjih melišč pod Studorjem (poglejte si te rane, večina niti ne ve za to znamenitost po "zaslugi" tistih, ki bi morali znamenitosti TNP promovirati), na črno uničevanje zaščitenih grbinastih travnikov v Vojah in Ukancu, iz čolnarne na obrežju Bohinjskega jezera je nastala črna gostilna, potem pa še igrišča, parkirni prostori, Fužinarsko polje se uničuje z dovoznimi cestami, kakor komu paše, sekajo drevesa, ki bi dajala senco kopalcem, če drugega ne, ne nazadnje takorekoč podarila cerkvi Pokljuko, itd.

Kot, da to ni TNP, ampak nek zasebni prostor.

Nekdo bo moral povedati, da je cesar nag v Bohinju ob novem predlogu Zakona o TNP. Najbrž nisem to jaz, ker obstajajo strokovni argumenti zaščite za vse zgornje povedano, kar je bilo uničeno in se dela na črno. Jaz pač berem te stvari, večina ne. Nobenemu ni zameriti, če zgolj uživa v lepotah in tega niti ne vidi ali noče videti. Zakaj bi si kvarili dopust ali tistih nekaj skopo odmerjenih dni za nabiranje energije za delo.

Nekateri (jih ni malo) pa spremljamo propadanje TNP že desetletja, v realnosti vidimo časovno komponento, ki priložnostnemu turistu ni razvidna.

Žal večina ljudi za ta kriminalna dejanja ne ve (kljub temu padajo krepke opazke zaradi razritja Rudnega polja, načrtov po osvetlitvi, itd.), celo tujci, ki so poznali Rudno polje od prej, sprašujejo kako je v TNP mogoče kaj takega početi, Zavod TNP vsega tega ne preganja, javnosti ne sporoča o tem svojem delu, niti o črnih gradnjah (spet ena nova na Vogarju), čeprav gre za narodni in ne privatni park...

Gospodu mag. Šolarju želim veliko uspeha pri vzpostavitvi reda in dvigu kvalitete TNP, predvsem pa naklonjenosti prebivalcem TNP v smeri izboljšanja ekonomskega položaja, prav s parkom visoke ohranjenosti naravne in kulturne dediščine, krajine in vsega, kar spada v mednarodno visoko stopnjo za parke, ki so vedno bolj vir zaslužka, tudi v recesiji, če so "zrihtani" kot je treba.


Tomaž Ogrin,

Argumenti so trdni, bili so že v objavi, tudi v Delu in na straneh Gore-ljudje. Ob priliki, ob debati o novem zakonu o TNP jih bo treba obnoviti. Zadeve so večinoma stare, novejše, kot npr. uničenje Senožeti pa leto do dve. Za črno cesto na Rudnico sem javil Zavodu TNP, cesta je še vedno tam.

Še več, v predlogih novega Zakona o TNP skušajo Rudnico spretno izzvzeti iz zaščite, da bi jo pozidali. V te namene je treba slediti spremembe v zemljiški knjigi že zdaj, vendar to še ne razkrije tajkunskih namenov. Ker pač poznamo slamnate lastnike. To ni posebnost TNP, to se dogaja po vsej Sloveniji.

Nekateri (morda bolj tisti srednjih let, ki smo uživali TNP še v prvotnem stanju) si prizadevamo, da bi vsaj v TNP ohranili še kaj družbenih vrednot za vse nas in naše potomce in verjamemo, da je to ključnega pomena za njegove prebivalce. Verjamem, da je večina državljanov za to. To so že izrazili ob debati pred 4 leti s številnimi podpisi. Tudi ustanove kot je npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Gre povsod za to, da se družbena vrednota razvrednoti, spremeni pa se v korist za posameznika, ki se uspe, največ skozi politiko, oblast ali denar dokopati do nje.

Morda bi o novem zakonu o TNP oziroma o nespoštovanju obstoječega, morali javno debatirati bolj konkretno, kot sem poskusil s temi navedbami.

Zato smo ogorčeni, da se nepovratnih posegov v prostor TNP celo oblast loteva na svojo roko ali pa jih podpira. Zavodi pa mižijo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Bilten URSZR – 26.08.09
Naslednja objava V narodni noši vrh Triglava
  • Število objav: 79704