Tadej Bolta: Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.300 m
Včeraj sem malo pošiljal okoli sporočila, če bi kdo šel smučat peto žrelo. Okvirno se zmenim s Tomažem, ko vidim, da Andraž išče nekoga za Jugovo grapo. Hitro se uskladimo med sabo in ob nehumani uri startamo proti Martuljku. Dostop je kar sitnica, ker treba do bivaka za Akom smuči nesti. Tudi vremenska napoved ni ravno obetala in vsi smo pričakovali oblačen dan. Ko nataknemo smuči in jo mahnemo proti trem macesnom, se nebo začne odpirati in pokaže se sonce.
Smuči prvič snamemo v grapi pod tremi macesni, drugič pred vstopom v Jugovo grapo. Sneg spodaj je bil trd, pomrznjen. A takoj ko vstopimo v prvo grapo pod macesni se pojavi pršič in pomrznjene kuglice, kot nek stiropor. Novega snega je za okoli 5-10 cm, pod vpadnicami in v grapah mestoma tudi 20 ali 30 cm. Le podlaga je precej pomrznjena. Tako je vse do vrha Jugove grape, le izstop na greben je kopen.
Smučarija pa... Prvih 50 višincev sem abručal. Res strmo in ledeno. Ko sem naredil prvih nekaj zavojev, pa sem v pršiču kar nekako plaval in mi je bilo kar malo žal, da nisem začel zavijati že prej. Strma a res dobra smučarija! Ves ta pršič je z nami vred malo plazilo navzdol. Pridemo na odprto ogromno flanko, spet super smuka. Nato se mimo macesnov pustimo po levi širši grapi. Tu je nekaj starih plazovin, zato si moral paziti na ledene kepe. Ko strmina popusti pa sledi spet prov luštna smuka po splomladancu. Po snegu se prismuča prav do konca hudournika pod bivakom. Ves čas smučanja je bilo sončno, tako da smo vsi bili veseli, da se vremenarji kdaj tudi dobro zmotijo.
Sledi spet sitnica, sestop s pancerji skozi gozd v dolino, a tura je bila tako dobra, da je to (zaenkrat) moj vrhunec te zime.