Delo, 29.11.04 - Simona Fajfar: Koča pri Jelenovem studencu - Agencija za učinkovito rabo energije je prispevala 40 odstotkov naložbe, Elektro Ljubljana pa preostalih 60 odstotkov
Koča pri Jelenovem studencu
Zadovoljni s sončno elektrarno
Agencija za učinkovito rabo energije je prispevala 40 odstotkov naložbe, Elektro Ljubljana pa preostalih 60 odstotkov
Kočevje – Kočo na Mestnem vrhu oziroma kočo pri Jelenovem studencu, ki je najpomembnejša planinska postojanka na Kočevskem, so s sodelovanjem Agencije za racionalno rabo električne energije, Elektra Ljubljana in Planinskega društva Kočevje opremili s sončno elektrarno. V dveh mesecih in pol poskusnega obratovanja je dosegla pričakovane rezultate.
Koča pri Jelenovem studencu, ki je ena najbolj obiskanih koč na Kočevskem in ki jo upravlja Planinsko društvo Kočevje, stoji na nadmorski višini 850 metrov. Do leta 1955, ko so jo spremenili v planinsko kočo, so jo uporabljali gozdarji, potem pa so jo tudi zaradi vedno večjega zanimanja planincev kar dvakrat dogradili. Oskrbo z električno energijo so zaradi oddaljenosti od prvih hiš zagotavljali le z nezanesljivim bencinskim agregatom. Ker je bilo gotovo, da je gradnja samostojnega voda iz doline predraga in tudi prevelik poseg v naravo, so razmislili o edini primerni rešitvi za to okolje – o sončni elektrarni.
Idejno rešitev in oceno stroškov so pripravili v podjetju Kon Tiki, potem pa sta se Planinsko društvo Kočevje in Elektro Ljubljana prijavila na razpis Agencije za racionalno rabo električne energije, kjer so odobrili največji možni znesek za tovrstno gradnjo. Tako so denar za investicijo, ki je brez DDV vredna skorajda 1,3 milijona tolarjev, zagotovili iz dveh virov: Agencija za učinkovito rabo energije je prispevala 40 odstotkov naložbe, Elektro Ljubljana pa preostalih 60 odstotkov.
Gradnja alternativnega vira napajanja koče pri Jelenovem studencu je bila končana septembra, do sedaj pa je poskusno obratovanje pokazalo zadovoljive rezultate, kot so bili predvideni v projektu. Sončno elektrarno so namestili v obstoječo električno instalacijo in s trajno močjo 300 W zadošča za napajanje celotne razsvetljave ter manjših gospodinjskih aparatov. Solarni sistem je sestavljen iz šestih panelov s posamezno močjo 50 W, največji tok, ki ga sistem proizvaja ob polnem sončnem sevanju, pa je 9 A. Ta tok polni tudi sistem s štirimi akumulatorskimi baterijami zmogljivosti, ki zadoščajo za normalne potrebe planinske postojanke. Kot rezervni vir so ohranili tudi bencinski agregat, ki se lahko vključi v primeru zelo povečane porabe ali dalj trajajočega slabega vremena, ko napajanje iz solarne naprave pade pod želeno vrednost.
Simona Fajfar