Večer – Urška Šprogar: Lovska zveza Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije sta pripravila predavanje o ogroženosti kozoroga in gamsa kot uvod v razstavo, ki je na ogled v muzeju
Objavljeno: Večer, četrtek, 15. november 2007 - NARAVA, GORE IN LJUDJE
Zaradi garij izumira kozorog in redčijo se črede gamsov
Lovska zveza opozarja, da so gamsi zboleli, ker jih je preveč in nimajo naravnega sovražnika
Lovska zveza Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije sta pripravila predavanje o ogroženosti kozoroga in gamsa kot uvod v razstavo, ki je na ogled v muzeju. Bogdan Mahne, predsednik slovenskih lovcev, je v uvodu povedal, da so živali obolele zaradi napada garij, ki desetka gamsje trope in da od države pričakujejo, da bo omogočila pravilnejše gospodarjenje z divjadjo. Bolezen, ki jo povzroča kožni zajedavec, močno redči njihove trope, lovci ocenjujejo, da so kozorogi v Juljskih Alpah pred izumrtjem in da je več kot polovica gamsov obolelih.
V začetku prejšnjega stoletja so gamsi živeli v visokogorju Alp s Pohorjem vred, manjše skupine tudi v Zasavju, v dolini Kolpe, Iške tudi na Šmarni gori. Okoli leta 1930 so ga lovci naselili na Snežnik in dvajset let kasneje še na Nanos, pojavili so se na Gorjancih, okrog druge svetovne vojne pa so jih videli tudi na Boču in Rogatcu. V zadnjih desetletjih so se spustili z območij nad gozdno mejo v z gozdovi zaraslo sredogorje, tako da so danes pogosti tudi v hribovju predalpskega sveta.
Pojav bolezni v visokogorju Julijskih Alp strokovnjaki pripisujejo preštevilčnosti populacije. Dr. Andrej Bidovec z veterinarske fakultete je prepričan, da bolezen izbruhne, ker se okolje upre prevelikemu številu živali. Gamsje garje so se tudi po razlagi lovcev razširile zato, ker je v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka lov na te živali z zakonom o prepovedan, v robnem območju pa omejen na sanitarni odstrel. Bolezen izbruhne nenadoma in prizadene velik odstotek živali. Preden pogine, se v hudih bolečinah muči tudi do tri mesece. Zato je odstrel obolelih živali etično dejanje, še opozarja dr. Bidovec.
Strokovnjaki ugotavljajo, da zbolevajo predvsem oslabele živali in tiste, ki imajo moteno presnovo. Zelo pomembno je, da si lahko živali naberejo dovolj velike zaloge energije za zimo, ko je krme malo, poraba energije zaradi mraza pa velika. Koliko živali je podleglo napadu garij ni mogoče ovrednotiti. Po ocenah se je populacija zmanjšala za več kot 70 odstotkov, zagotovo pa je število poginulih živali bistveno večje od števila najdenih in sanitarno odstreljenih. V preteklosti so se lovci z boleznijo spopadali na različne načine: postavljali so večkilometrske ograje med zdravimi in okuženimi tropi, streljali obolele živali in živali tudi izmivali, velikega uspeha pa ni bilo.
Glede na vse te izkušnje je bo besedah dr. Bidovca redčenje z odstrelom najbolj zanesljiva pot, da bolezen za dalj časa izgine. Strokovnjaki pa so preučevali še gamse s Pohorja, kjer bolezni ni in kjer so povsem drugačne razmere za prehrano. Ugotovili so, da se garje pojavljajo skoraj izključno na apnenčastih tleh in tam, kjer živali s hrano dobijo preveč kalcija in premalo fosforja.
Razstavo si lahko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ogledate do konca aprila naslednjega leta.
URŠKA ŠPROGAR