Sporočil je

Sem A član PZS in OEAV in ob smučarski nesreči 21. marca 2002 mi je zavarovalnica UNIQA brez najmanjših težav povrnila vse stroške reševanja in zdravstvenih storitev (bili so v okviru zavarovanja) na osnovi članstva OEAV.

Peter Jamnik, Kranj

Objavil urednik:

Ko vse pogosteje prebiram diskusije in vse daljše pogovore na temo zavarovanja, plačevanja stroškov ipd., se vprašam - zakaj sploh komplicirati?!

Preprosto obiščite stran Alpenferein.at

Postanite član, izberite si katerkoli odsek želite in to je to. Prejemali boste še relativno zanimiv bilten oz. glasilo in bili zagotovo zavarovani do primerno visoke vsote - povsod. Poškodovani ali ne, rdeči ali črni, suhi ali debeli. Zavarovalnici je povsem vseeno, da je le pri zavarovancu XXXX zelena puščica in status "PLAČANO".

Sicer osebno nisem izkusil kako "v praksi" zgleda zavarovanje in kakšni so postopki, mi je pa o tem govoril prijatelj iz sosednje Avstrije, kjer je imel člansko izkaznico (in zavarovanje).

Ko so ga rešili in prepeljali v bolnico zaradi ozeblin, so ga najprej prijazno oskrbeli, zatem pa kmalu povprašali po zavarovanju. Ker (planinske članske) izkaznice ni imel s seboj, povedal pa je, da je član "Vereina Stubai", so odgovorni preverili njegovo članstvo, dobili številko izkaznice in takoj zatem klicali na zavarovalnico. In to je bilo vse. Ni se več ukvarjal z ničemer (razen z okrevanjem).

Zadnje na kar bi kdorkoli v stiski moral pomisliti je pa to, koliko ga bo stalo, če mu rešijo življenje! Popolna bedarija, zlasti zato, ker je povsem brez potrebe. V Avstriji imajo to že dolgo rešeno in če (dokler) tega ne uredijo še pri nas, bo pač vse več članov v Avstriji. In verjemite, če ne prej, bodo to področje na PZS uredili takrat, ko bo zaradi podobnih reči začelo članstvo upadati.

PS: Pa še ena (sicer ne pravična prednost) avstrijske izkaznice, ki sem jo izkusil v Franciji... V koči vas bodo razporedili v (ogrevano) sobo z "zahodnjaki" in ne v mrzlo z vzhodnjaki. Žalostno, a resnično.

Pozdravljeni,

vem, da je že kar nekaj Slovencev včlanjenih v avstrijski Alpenverein, v katerem imajo bistveno večje ugodnosti pri zavarovanju kot v PZS. Zanima pa me:

ali je že kdo uveljavljal zavarovanje zaradi nesreče/obolelosti in kako je to potekalo? Je bilo kaj zapletov, ali so ga obravnavali enako kot Avstrijce?

Hvala za odgovor in srečno!

Zakaj tega "produkta", ki ga pri avstrijskih planincih trži njihova zavarovalnica, ne morejo prodajati tudi v Sloveniji, saj smo v Evropi? Tu poslujejo razni Merkurji, Wienerstaedischi (celo pokrovitelj smučarjev) itd. Kako pa je pri Italijanih, Hrvatih?

Še nekaj v zvezi s helikopterji: Od kot ta fama, 1.500 EUR dandanašnji v zdravstvu ne pomeni nič, toliko stane dnevna terapija z biološkimi preparati na kakšni Onkologiji ali pa zdravljenje enega zloma, bolj enostavnega, seveda.

Tudi rešilni avtomobili, gasilski in še kaj niso poceni? Strošek helikopterja je v primerjavi s stroški zdravljenja in rehabilitacije zanemarljiv, najbolj smešna je pa tista o prevozih zdravih in mrtvih!

Očitno na ZZZRS menijo, da je zavarovanca ceneje pustiti, da napol zmrzne, potem pa plačevati amputacije in invalidnino! Verjetno upajo, da bo zmrznil do konca in ga bodo našli šele spomladi, takrat bodo pa imeli le še stroške pogrebnine!! Gotovo so vse to preračunali in statistično obdelali! Vendar so vse izračunali tudi Avstrijci, sicer ne bi imeli "produkta". Ali je premija dotirana s strani npr. Ministrstva za šport ali kaj podopnega? Vse se da, če se hoče, mogoče malo težje kot organizirati razne planinske veselice na Kredarici.

Najbolje bi bilo, da postane predsednik PZS kak direktor zavarovalnice ali pa kakšna zavarovalnica postane pokrovitelj PZS.

"...ko je toliko govora o tem reševanju naj si nekateri razčistijo pojme kot so: iskati smer, iti po drugi smeri, zgubiti se, zaplezati se".

Ko je že toliko govora, bi bil vesel, če kdo lahko razčisti npr. tole: "Pri iskanju smeri sta se izgubila in zaplezala". Pri tej terminologiji se izgubljamo na podoben način kot v medicini, kjer se nikoli ne morejo zediniti, ali je šlo za zaplet, komplikacijo, zmoto, napako itd. Kaj se dogaja v prvenstvenih smereh je pa itak poglavje zase!

P.S.: Ko berem pripombe opažam, da veliko ljudi ne loči dveh zavarovanj, namreč "obveznega", to je osnovnega zdravstvenega zavarovanja v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje (Fakin), ki res krije stroške helikopterja le za poškodovane zavarovance, ne pa za zdrave in mrtve, tudi če je zavarovanec plačal dodatno zavarovanje ali celo nadstandard, ter življenskim zavarovanjem pri zavarovalnicah tipa Triglav, Adriatic-Slovenika, Generali ali karkoli že, saj jih je v Sloveniji še kar nekaj. Problem v zvezi s tem, kdaj gre za veliko, srednjo ali majhno ali kakršnokoli malomarnost ne bo nikoli rešen, vse zavarovalnice po svetu se v takih primerih pred izplačilom premij ali kritja stroškov raje tožarijo kot pa kar plačajo! Po tem, namreč po komplikacijah pri kritjih in izpačilih, se zavarovalnice med seboj najbolj ločijo, saj so premije več ali manj podobne.

Zanima me, kako bi v današnjih časih obravnavali primer Joža Čopa:

- šel je plezat smer, ki jo ni poznal

- soplezalka ni bila dorasla plezanju (posledice kocentacijskega taborišča)

- opremljena sta bila slabo; hrane in pijače nista imela dovolj

- vreme se je pokvarilo

- obtičala sta pod previsom, ki ga plezalka ni zmogla

V današnjih časih bi poklical 112. Rešil bi ju helikopter. Ker sta zagrešila "skrajno malomarnost", bi sodišče dosodilo plačilo stroškov.

No - takrat "na srečo" ni imeli take možnosti in Joža je postal heroj.

Kaj pa naslednji primer:

- alpinist Nejc Zaplotnik in pripravnik (moja malenkost) sva se odpravila v Stenar plezat takrat eno najtežjih smeri - Koflerjevo "direttissimo"

- ker sva nekoliko precenila svoje sposobnosti (vsaj moje), sva napredovala počasi

- noč naju je ujela nad drugo streho, kjer sva si na ozki polički uredila bivak (rit na polici, noge v zankah) brez ustrezne opreme

- ponoči je pričelo deževati in proti jutru snežiti. Temperatura je padla pod nič stopinj.

- zjutraj sva podhlajena in komaj živa opazovala poledenele plošče nad sabo, kjer je edina možna pot iz stene

Če bi bilo to danes, bi poklicala 112 in s tem izpolnila vse pogoje za "skrajno malomarnost", saj nisva bila poškodovana, pa še vremensko napoved nisva upoštevala !

Tako pa je Nejc tvegal plezanje v nemogočih razmerah in uspel (res je bil vrhunski mojster).

Kaj hočem povedati?

Alpinisti (pa tudi vsi ostali, ki se ukvarjajo z adrenalinskimi športi) so in bodo počeli stvari, ki se lahko smatrajo za "skrajno malomarnost", sicer Slovenci ne bomo več narod vrhunskih alpinistov. Če torej naši poslanci sprejemajo zakone, ki nas diskriminirajo glede na ostale Evropejce, PZS pa ne more nič ukreniti, potem vsekakor ni druge možnosti kot včlanitev v ÖAV ali DAV .

Pa še eno vprašanje me muči !

Zakaj uboga fanta na Mangartu nista poklicala 112 že v nedeljo, ko so bile razmere za reševanje še kolikor toliko dobre ? Bog ne daj, da zato ne, ker sta se bala, da bosta morala plačati stroške reševanja!

Prijetno počitnikovanje želim vsem - tudi poslancem!

Zanima me, kaj spada pod "skrajno malomarnost" oziroma kako je definirana "skrajna malomarnost".

Hvala za odgovor.

LP

Še vedno ne vidim odgovora na vprašanje gospoda Mira. Pod njegovo pripombo zgolj klobasanje, kako je v Sloveniji itak vemo, kaj bi torej še udrihali. Dajte praktične in uporabne informacije, če jih imate, drugače bo pač treba spet pobrskati po netu in potelefonariti.

Nevednež Gašper!

Skrajna malomarnost je pogovorni jezik, pravo pozna hudo (oz. težjo) in lažjo (oz. lahko) malomarnost. Termina se ločita v stopnji presoje lahkomislenosti, ki jo določena oseba v nekem dejanju stori, na podlagi te pa se presoja neka (odškodninska) odgovornost. Skrajna malomarnost bi verjetno pomenila hudo malomarnost, to pa je ravnanje, ki se v enakih okoliščinah presoja glede na poprečno skrbnega človeka. Kdor to mejo prekorači, je hudo malomaren. Zato je bistveno vprašanje kaj je poprečno skrben človek v gorah ob plezanju. Sodišče je (bo) na tak način postavilo bolj ali manj jasne standarde kaj naj bi bil poprečno skrben človek. Z druge strani, ali je bila neka aktivnost plezalcev tako lahkomiselna, da jih je bilo potrebno reševati?

Toda ne le to, s spremembo zakona v letu 2006 je zakon dodal termina neusposobljenost in neustrezno opremljenost, termina, ki jih bo v praksi zopet moralo zapolniti sodišče. Zakon je po mojem tudi nekoliko nejasen, saj v prvem odstavku 118. člena govori o hudi malomarnosti, v tretjem, leta 2006 dodanem odstavku pa (le) o malomarnosti. Vprašanje je ali torej govori o navadni ali hudi m., razlikovalnega znaku pa med odstavkoma ni podanega (gre le za dopolnitev neusposobljenosti in neustrezne opremljenosti).

Torej, ali je za presojo sedaj dovolj že (lažja) navadna malomarnost, ta pa se presoja glede na posebej skrbnega človeka. Karikirano, ob prejšnje veljavni dikciji bi morda alpinist, ki bi doma "pozabil" kline, bil malomaren, toda ne težje, torej ne toliko, da bi se lahko od njega zahtevalo povračilo. Če pa se bo presodilo, da je to sedaj navadna malomarnost in je bilo zaradi tega potrebno reševanje, potem bo po sedaj veljavnih določbah zakona od takšnega plezalca moč zahtevati povrnitev stroškov.

Tretje vprašanje, poleg zgornjega o ocenjevanju kaj je (navadno) malomarno, kaj neusposobljenost in neopremljenost in ali se bo za presojo uporabilo navadno ali težjo malomarnost pa je, ali se bo ta presoja vršila na podlagi poprečnega človeka ali strokovnjaka. Verjetno slednje, saj poprečen človek komaj zaide v gore, kar zopet pomeni, da bomo morali biti toliko bolj skrbni, merilo pa se bo glede na privzete naslove verjetno stopnjevalo (pripravnik, alpinist, inštruktor, itd.).

Mislim pa, da je pomembno tudi vprašanje, ki ga izpostavil gospod Šter, kapo dol pred njegovimi podvigi, torej ali bodo današnji plezalci zato manj drzni, saj stroški reševanja vendarle niso tako zelo nizki? Bodo čakali do zadnjega trenutka, ki bo za njih dejansko zadnji? Mislim, da je bila presoja sodišča kljub temu pretirana, saj v kolikor pojmi huda malomarnost, neusposobljenost in neustrezna opremljenost ne bo uporabljena stricto sensu, bo pomenila dolgoročno nazadovanje v alpinizmu, bolj ponavljanje smeri kot pa drzno odkrivanje novih. Če se malo pohecam, sej res, kaj imamo Slovenci pravzaprav od drznih alpinistov (razen malenkosti biti v svetovnem vrhu), če lahko namesto reševanju neveščih malo več denarja namenimo za, na primer, nogomet in lahko namesto na trenutno 88. pristanemo na 82. mestu v svetu?

Če se bo že kdo spraševal o smotrnosti takšne porabe, kar je ponavadi precej vražje opravilo…

Gospoda novinarja Uroša Praša bi prosil, da preden napiše članek, pogleda še kakšen uradni list ali drugi zakon:

Ali se je vprašal, zakaj je v plačani članarini PZS vključeno reševanje v vseh gorah Evrope in Turčije, razen v Sloveniji? Verjetno zato, ker to zavarovanje ob takem zakonu, kakršnega imamo sedaj ne potrebujemo (Zakon o zaščiti in reševanju). SE PRAVI: če hočemo uvesti neko novo zavarovanje, bo potrebno spremeniti zakon, ALI PA bomo plačevali nekaj, kar ni potrebno. Če se boš pa hotel samo peljati s plovilom ali pa koristiti usluge reševalcev, gasilcev…., ti bodo pa zaračunali po veljavnem ceniku.

Ali g. novinar pozna 8. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami Ur. list RS, št. 64/94, kateri razlaga pomen pojmov:

- nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali …

- reševanje obsega ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo ...

Ne vem, kdo se je spomnil, da rešujejo samo poškodovane in bolne? Če te prevoze plačuje zavarovalnica ali ni to stvar, katero morata urejati Regijski center za zaščito in reševanje ter Zavarovalnica, ne pa da s tem bremenijo um državljanov.

118. člen (pokrivanje stroškov) je do marca 2006 veljal tako (reševanje v Špiku je bilo 2005), da mora pokriti stroške vsak, kateri to stori namenoma ali iz velike malomarnosti. Po marcu 2006 pa mora plačati reševanje oseba, ki je to storila iz malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti (Ur. list RS, št. 28/2006). Izvršilni predpisi morajo biti s tem zakonom usklajeni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.

Pa še nekaj: ko je toliko govora o tem reševanju naj si nekateri razčistijo pojme kot so: iskati smer, iti po drugi smeri, zgubiti se, zaplezati se.

Predlagam vsem resnim planincem,alpinistom,jamarjem.....zavarovanje pri tujih zavarovalnicah.