Zakaj je gospod ratrakist naredil tako cesto na Zelenico?
Naslov je pravzaprav odgovor na vprašanje v podnaslovu. Zbrali smo nekaj odzivov obeh strani. Zelenica pa je očitno vsako leto vroča tema, zato ni čudno, da se na njej tako radi prožijo taki in drugačni plazovi ...
Ratrakist odgovarja: Če bi mel boljši aparat bi videl, da je bilo spluženo po cesti in ne po travni ruši. Poleg tega se dobro vidi na CESTI, kjer je februarja terjala smrtno žrtev nov plaz, v ozadju pa turnega smučarja. Spluženo je pa zato, ker se intenzivno dela koča na Zelenici in nekako je treba opremo in material spravit gor. Traktor pač ne gre skozi dvometrske zamete in po ledu.
Odjuga dan kasneje je poskrbela da se je lepo odtajalo. Če sem malce zloben, se vsa dela opravljajo v korist turnemu smučanju, gorništvu, pohodništvu saj bo v koči izobraževalni center, da se boste kaj novega naučili. Vsacga moti teptalec, traktor in še kako drugo prevozno sredstvo v gorskem svetu, nobenega pa smeti - pločevinke, plastenke.
Bojan: Spoštovani ratrakist, mene še bolj kot kaka plastenka ali pločevinka odvržena v naravi, moti uničena narava, ki je posledica gradnje "nujno potrebne" reševalne ceste. Ki je bolj nevarna, kot reševalna. In bolj kot to, da mi nekdo ne odzdravi na moj pozdrav, me moti to, da se nekdo dere name, ko se ob robu smučišča ali ob robu ceste, peš ali na smučeh, vzpenjam v gore in pri tem nikogar ne motim/oviram. In moti me tudi, da ne morem uživati v svežem gorskem zraku, ko mimo mene drvijo motorne snežne sani pozimi ali kak terenec poleti. In da ne bo nesporazuma, zelo rad zahajam na Zelenico ker mi ogromno pomenijo gore v tistem koncu, še posebno pozimi.
Domen: Sprenevedanje in ironija zeleniških "ratrakistov" resnično presega vse možne okvire. Tistega usodnega februarskega dne se je na Zelenico peš odpravila tudi skupinica otrok. Mimo vmesne postaje sedežnice je želela pot nadaljevati ob robu smučišča, a je tam naletela na "po zeleniško prijaznega" ratrakista, ki jih je nagnal na to usodno cesto. Kritično področje so prečkali dejansko le par minut prej, preden je priletel plaz. Otroci so vedeli, katera pot je varnejša, ratrakist je morda vedel, morda tudi ne, a neizpodbitno dejstvo je, da jih je osorno nagnal na smrtno nevaren teren.
Kasneje je vodja smučišča v medijih ponosno razkazoval tablo, ki na začetku ceste opozarja ne nevarnost plazov, z besedami, da mora biti človek resnično "čorav", da takšno tablo spregleda. Ob tem je seveda pametno zamolčal, da je sto metrov nižje stala tabla, ki je turne smučarje in pohodnike usmerjala prav na to smrtonosno cesto.
Čudno, da o plastenkah, ki so tako moteče za ratrakista, ni bilo nikoli govora na Pokljuki, v Tamarju, v Karavankah in na ostalih turno smučarskih žariščih. Da le ni kaka padla z ratraka ... Jaz ob svojem zadnjem obisku Zelenice plastenk nisem opazil, sem pa v in ob prostorih, ki jih uporabljajo ratrakisti, opazil odslužen avtomobil in neke sode z zelo sumljivimi odpadki, ki jih nisem želel (upal) podrobno raziskovati. Vse v osrčju narave in popolnoma nezavarovano. Zelo čuden odnos do narave za nekoga, ki ima toliko za povedati o plastenkah...
Tomaž: Ker sem Tržičan, me tematika Zelenice seveda vedno prizadeva. Poskusil pa bom nekoliko osvetliti temo še z druge strani.
Dejstvo je, da je tam smučišče, ter seveda okrog njega veliko neokrnjene narave, privlačne tudi za turno smuko. Vendar smučišče je in se mora urejati. Tudi sam se zgražam nad posegi, razumem pa, da so včasih potrebni, drugič pač močno pretirani ali celo nepotrebni, saj smučišča verjetno ne čaka svetla prihodnost. Zdi pa se mi, da smo pogosto preveč kritični do upravljalecev (in ratrakistov). Vidimo delovanje drugih, svojega bolj poredko. Malokrat namreč vidim turnega smučarja, ki bi po zaprtem smučišču (ki se verjetno ravno ureja ali je že bilo urejeno in pripravljeno za naslednji dan) smučal na skrajnem robu, kot je to navada in obveza v bolj razvitih deželah. In tu zna biti srž stalnih konfliktov. In zakaj je ravno Zelenica tako obiskana in ne recimo Hajnževo sedlo? Tudi zato (ali predvsem), ker je lažje zaključiti spust po utrjenem smučišču. Gre za sobivanje in spoštovanje drugega, zagotovo pa moramo ostati budni ter opozarjati na posege, a pri tem ostati odprti tudi za argumente druge strani. In si kdaj tudi nastaviti ogledalo ...