Zadruga Solčava: ... in prednosti gorskega lesa macesna, smreke in jelke. Vabljeni na predavanje, ki
bo v sredo, 26. maja 2010, v Zadružnem domu v Solčavi.
SOLČAVSKI GORSKI LES
Datum: 03.06.2010
V okviru izvedbe projekta Leader SOLČAVSKI GORSKI LES, nam strokovnjaki odkrivajo dragocena spoznanja o vrednosti gorskega lesa.
Gorski les ima veliko uporabno vrednost
Društvo lastnikov gozdov Tisa iz Solčave je v sodelovanju z LAS in Evropskim
kmetijskim skladom za razvoj podeželja ob Tednu gozdov v okviru projekta Solčavski gorski les pripravilo predavanje. V kulturni dvorani tukajšnjega zadružnega doma sta predavala strokovnjaka docenta dr. Jožica Gričar in dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije. Prisotni so z zanimanjem prisluhnili nazorni razlagi ob spremljavi video projekcije.
Dr. Jožica Gričar je spregovorila o tematiki pod naslovom Prednosti gorskega lesa macesna, smreke in jelke. Kot je dejala, se za gorska štejejo rastišča nad 800 metri nadmorske višine. Tam so za rast in obstoj dreves še posebej zaostrene razmere.
Nizke temperature krajšajo rastno dobo, da les raste le od konca maja, v juliju pa se rast že zaključi. Zato ima tak les posebno gosto strukturo in je široko uporaben. Gostejši les je bolj primeren za konstrukcijske namene, odličen je kot resonačni les za izdelavo glasbil.
Kot je povedala predavateljica, grče in ekscentrična debla niso napake v lesu, so le njegova posebnost. So odraz okolja in pogojev, v katerih je drevo raslo, seveda pa te lastnosti vplivajo na prodajno ceno.
Kaj je to dendrokronologija, je pojasnil dr. Tom Levanič. V lesu je namreč zapisana zgodovina. Drevo je statično, njegovo okolje pa se spreminja in te spremembe so zapisane v lesu kot na računalniškem trdem disku, če jih le znaš brati.
Osredotočil se je na raziskave starosti dreves na rastiščih solčlavskih gora, kjer je s sodelavci naredil kar nekaj terenskih pregledov. Govoril pa je tudi o ugotovitvah, do katerih so prišli pri datiranju nastanka starih objektov v Solčavi in okolici. Tako so približno določili starost Gradišnikove kašče v Matkovem kotu, pa tudi cerkve Marije Snežne v Solčavi. Ta naj bi po njegovem mnenju sodila v leta med 1315 in 1330.
Seveda je lahko stavba mlajša, pa so zanjo porabili les predhodnih objektov.
»Recikliranje lesenih elementov je bilo poznana metoda že v tistem času,« je dejal predavatelj.
Po končanem predavanju se je razvila živahna razprava. Vsi prisotni so se strinjali, da je vrednost gorskega lesa na tržišču podcenjena. Zato je smotrno, da se ga predela v domačem okolju v čim bolj končne izdelke in sicer po tradicionalnih metodah, katerih znanje pa je žal že dokaj pozabljeno.