Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zidajo le gradove v oblakih?

Primorske novice - Neva Blazetič: Na bovškem letališču se z denarjem EU pripravljajo na urejanje centra za zaščito in reševanje v gorah, na cestah in v okviru nujne medicinske pomoči. Za novo upravno stavbo zraven gasilskega dom in pristajališče za helikopter ...

... je občina za projekt Čezmejno zračno sodelovanje CAN od EU pridobila 1,3 milijona. Nič pa še ni jasnega o tem, kdo bo v prihodnosti reševal.

BOVEC ► Vprašanje, kako naj bi v bodočem bovškem centru za zaščito in reševanje s pomočjo helikopterjev zasnovali reševanje v gorah, na cestah in v nujnih zdravstvenih primerih, ostaja v luči pričakovanih sprememb na ravni države, ki namerava to nalogo postopoma zaupati koncesionarjem, brez jasnega odgovora.

Je bila ustanovitev skupnega podjetja sporna?
Z mislijo na to, da bi v goratem in odmaknjenem Bovškem potrebovali nekoga, ki bi reševal s helikopterjem, je občina Bovec izkoristila ponudbo italijanskega helikopterskega podjetja Hely-Flyj. Leta 2009 so v okviru javno zasebnega partnerstva pri notarju in ob zagotovilu, da je pravno formalno vse v redu, ustanovili skupno podjetja HeliAlps z 20-odstotnim vložkom občine. “S tem smo italijanskemu partnerju omogočili, da v Sloveniji pridobiva potrebna dovoljenja s koncesijo za reševanje vred,” je namen skupnega podjetja pojasnil Danijel Krivec, takratni župan Bovca. V mislih so imeli napovedi, da bo Slovenija sčasoma opuščala reševanje s policijskimi in vojaškimi helikopterji in prešla na evropski vzorec reševanja na podlagi podeljevanja koncesij. Ta direktiva naj bi začela veljati prihodnje leto.

Toda nadzorni svet občine Bovec meni, da je bila ustanovitev podjetja problematična, ker občinski svet o tem ni sklepal, bil je le obveščen. ”Svetnike smo o vsem izčrpno obvestili, pomislekov ni bilo,” odgovarja Krivec. Mnenju nadzornega sveta pa se pridružuje sedanji župan Siniša Germovšek, ki ocenjuje, da je bilo zaporedje korakov pri ustanavljanju HeliAlps napačno.

Bojazen, da koncesije ne bo
V to zgodbo se je vpletla še civilna iniciativa Bovško polje, ki opozarja na pomanjkanje informacij. Bojijo se, da bo italijanski podjetnik, ki je lastnik več helikopterjev, v Bovcu opravljal le servisiranje oziroma vzdrževanje svojih in drugih helikopterjev, kar bi okolje obremenilo z dodatnim hrupom. Civilna iniciativa opozarja na nujno presojo vplivov na okolje.

Predvsem pa jih skrbi, da podjetju HeliAlps v Bovcu ne bo uspelo pridobiti koncesije za helikoptersko reševanje in nujno medicinsko pomoč. Opirajo se na podatke, da naj bi v Sloveniji poleg obstoječega centra na Brniku načrtovali še enega v vzhodni Sloveniji. “Drugi center, če bo do njega sploh prišlo v doglednem času, pa naj bi bil verjetno nekje na jugu Slovenije, čim bližje večji koncentraciji prebivalstva. Nerealno je pričakovati tak center v Bovcu, ki je v najredkeje naseljenem delu Slovenije,” ocenjujejo v civilni iniciativi.

Dvomijo, da bo država dale denar
Dvomijo tudi, da bo država zagotavljala poldrugi milijon evrov na leto za ekipo nujne medicinske pomoči, ki bi bila stacionirana v Bovcu, kjer je reševanje v gorah zagotovo aktualno, reševanja na cestah in pri akutnih zdravstvenih težavah pa je več v gosteje naseljenih območjih. Svoj dvom opirajo na dejstvo, da država niti za aktualne zdravstvene potrebe, kot je reševalno vozilo, ne zagotovi.

Skratka, odprtih vprašanj je veliko, nanje pa bo treba odgovoriti čim prej. V izogib temu, da ob vseh novih objektih, ki jih načrtujejo na bovškem letališču, na koncu ne bo nikogar, ki bi tam reševal.

NEVA BLAZETIČ

19.03.2013


Tako so zasnovali center za zaščito in reševanje z novo upravno stavbo in heliodromom, v igri je tudi možnost za pridobitev denarja EU za gradnjo hangarja za helikopterje

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Zidajo le gradove v oblakih?"

Tomaž Ogrin,

Civilna iniciativa ima prav. Za turistično usmerjeno dolino je helikoptersko letališče škodljivo. Turistične statistike že vrsto let kažejo, da turisti največ obrajtajo naravo pri nas. Kamor gre tudi naravna zvočnost prostora, se pravi naravna tišina.

Morda kdo računa na heli-ski? Današnja letala so dokaj tiha, helikopterji pa nikakor.

Pred leti sem z roba Karavank komaj zaznal bližnje avstrijsko malo letalce, saj je bilo zelo tiho.

Gotovo vsi slišimo kosilnice, kadar letijo nad Triglavskim pogorjem, torej nad TNP. Stara letala z leščanskega letališča. Morali bi jih prepovedat. Helikopterji so pa še hujši.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79785