Primož Lavrič: Zgornji steber (IV/III, M, 160 m)
Včerajšnjo soboto, 22.decembra 2012, sva se z Maretom po dolgem času podala v hribe. Dostop je bil nekoliko daljši kot sicer, saj je bil že zjutraj zastoj kakšnih 200 metrov pred razcepom Žagana peč - Jermanca, kjer je nekdo obtičal na cesti. Tako sva parkirala kar ob cesti nato pa pomagala pri umikanju avta s ceste. Cesta je do Jermance na nekaterih delih kar močno poledenela, tako da so verige močno priporočljive. Dostop do Kamniškega sedla je minil brez posebnosti. Opozarjam le, da nikar ne silite navzgor brez derez in cepina in se ne zanašajte na to, da boste hodili po stopinjah predhodnikov. Vsaj včeraj je bilo pobočje pod sedlom trdo in zelo nevarno za tiste brez derez. Nekateri so to spoznali in pravočasno obrnili.
Midva sva se odločila za Zgornji steber Brane. Razmere so bile »škotske«. Res močan veter, požlejena skala in več ali manj nepredelan sneg. Našlo se je sicer tudi nekaj škripavčka ampak res malo. Tako postane tudi na prvi pogled lažja smer precej bolj težavna kot sicer. Klinov nimaš kam zabiti, ledu za vijake ni, metulji pa v z ledom prevlečeni skali tudi niso tako zaupanja vredni kot sicer. Moje zadovoljstvo ob preplezani smeri je bilo kljub slabim razmeram precej večje kot bi bilo, če bi se naprimer spravila v Teranovo (čeprav tudi to bom moral iti, sem obljubil Dominiki). Lepše mi je plezati smeri za katere ne vem kaj me v njih čaka, pa tudi če je potrebno obračati. Vrednost takšnih vzponov ali poskusov vzponov je v mojih očeh precej večja. Kakorkoli že, smer sva splezala brez večjih težav, na vrh Brane pa zaradi močnega vetra nisva šla. ...
Primož Lavrič