Gorenjski glas, 19.09.06 - Igor Kavčič: arheološka izkopavanja v okviru mednarodnega projekta
Gorenjski glas, torek, 19. septembra 2006
KULTURA
Živahne Alpe v prazgodovini
Letos že drugo leto v bohinjskih gorah in na Pokljuki potekajo arheološka izkopavanja v okviru mednarodnega projekta Železna pot (Iron route), ki je sofinanciran s strani Evropske skupnosti, znotraj programa Interreg III B za območje Alp. Lani so potekala izkopavanja na Kleku na Pokljuki, na Kalu pod Zadnjim Voglom, opravljeni pa so bili tudi topografski pregledi na območju Vodenih rup, Pečane in Komne. Prav na območju slednje, na delu, ki se imenuje Poljanica, so konec avgusta in v začetku septembra potekala arheološka izkopavanja pod vodstvom arheologjnje
Mije Ogrin iz Gorenjskega muzeja, ki je deset delovnih dni na terenu preživela ob sodelovanju študentke arheologije Nataše Grum, mladih pomočnikov Tadeja, Simona, Anžeta, Mihe in Alenke iz Bohinja, občasno pa se jim je pridružil tudi poznavalec tega območja in zunanji sodelavec TNP Janez Bizjak.
"Odkopali smo dve sondi, veliki približno 20 kvadratnih metrov, in v njih našli veliko keramike, odbitkov, orodja. Posebej zanimivi sta dve kamniti puščici, ki govorita o uporabi loka, hkrati pa najdbe dokazujejo, da gre za ljudi, ki so naše gore obiskovali v bronasti dobi. Naj so to bih iskalci bakrove rude, lovci ah so v gore prihajali s kakšnim drugim namenom," je o obstoju življenja pred več kot tri tisoč leti v bohinjskih gorah prepričana Mija Ogrin. Poleg keramike (ustja posod, ročaji, dna in ostenja posod) in puščic so našli še drugo orodje, kot so odbitki, klini in podobno, naleteli pa so tudi na veliko količino koncentriranega oglja, kar bi lahko kazalo tudi na ognjišče. Na tem mestu so našli tudi ostanke živalskih kosti 
, za katere še ne vedo, ali gre za domačo ali divjo žival. "Predvidevam, da gre za prve iskalce bakra, potrditev pa bodo dale še dodatne raziskave in mogoče še kakšno dodatno najdišče v bližini," dodaja Ogrinova, katere domneve bržkone potrjujejo arheološka odkritja na drugih najdiščih, na katerih so delali v zadnjih dveh letih. Če bo vreme dopuščalo, bodo v prihodnjih dneh odprli testno sondo na Pečani, konec novembra pa bodo v okviru projekta v Bohinju pripravili mednarodno konferenco na temo managementa v kulturi s poudarkom na predstavitvi rudarstva in starih rudarskih pori. Udeležili se je bodo vsi partnerji v projektu Iron route iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki bodo predstavili tudi svoje izkušnje na tem področju.
Projekt bo potekal še prihodnje leto, aktualno bo vse, kar je v povezavi z arheologijo, železarstvom in zgodovino, predvsem pa bodo rezultate izkopavanj ustrezno predstavili javnosti. "V sodelovanju s TNP bomo ustrezno označili in med seboj povezali visokogorske točke, kjer so potekala izkopavanja in nas "obdarila" z najdbami, pripravili pa bomo tudi ustrezno zloženko o tem. Začenjamo priprave na obnovo muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kjer vidim tudi informacijsko točko na temo Železne poti," je še povedala Ogrinova.
Igor Kavčič