Danica Zavrl Žlebir: ... kulturni spomenik
Pred 120 leti zgrajeno planinsko postojanko bodo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Koča je ohranila izvorno obliko, poleg številnih vrednot pa na Jezerskem prepoznavajo njeno vrednost tudi zaradi izjemnega sodelovanja slovenskih in čeških planincev na prelomu prejšnjega stoletja.
Jezersko – Odlok o tem je v prvi obravnavi na nedavni seji sprejel občinski svet na Jezerskem. Lastnica koče je Občina Jezersko, leta 1900 pa jo je postavila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva po načrtih arhitekta Jozefa Podhajskega na mestu, kjer je prej stal pastirski stan Kropivnikove kmetije. Oblikovanje koče izhaja iz ideala češke kmetije in »češke koče« (Česká chalupa), ki jo je leta 1891 pripravil arhitekt Antonin Wiehl za Jubilejno razstavo v Pragi. Takšen tip koče je z razstavo postal popularen po vsej Češki in je imel narodnobuditeljski pomen, pojasnjujejo v besedilu odloka.
In še nekaj podrobnosti: »Koča je postavljena na rob uravnave na način, da je klet, zidana iz kamna, na vzhodni strani odprta. Pritličje je iz tesanih brun, ki so v vogalih vezana na lastovičji rep. Zahodna fasada je opažena, prav tako oba zatrepa. Južno in vzhodno fasado oklepa gank, ki ima funkcijo zunanjega hodnika. Gank je s streho povezan z rezljanimi stebrički. Deli prvotnega ganka, ki ga je 1976 odtrgal plaz, so razstavljeni v Jenkovi kasarni. Novi gank je bil narejen kot kopija starega. Streha ima lomljeni strešini in je krita s pažnicami. Čopa sta izdelana v obliki polkroga. Okna so dvokrilna in razdeljena na tri polja, zastirajo jih lesene polknice. Vhodna vrata so preprosta, narejena iz lesenih plohov in z zapiralom na rigelj. V hiši je ohranjenih še nekaj prvotnih vrat.«
Podrobnosti je jezerskim svetnikom predstavila Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj. Na Jezerskem so na kočo izjemno ponosni, zanje ima koča zaradi zgodovinskih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih ter drugih izjemnih lastnosti poseben pomen, zato jo želijo ravno ob letošnji 120-letnici, ko je manj možnosti za množično praznovanje v mednarodni druščini, razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena. Od njene postavitve se je ohranila njena izvorna oblika in vrsta elementov. Leta 1971 je bila po načrtih arhitekta Marka Šenka podzidana klet s sanitarijami in shrambnim prostorom, vendar na način, da se zunanja podoba ni bistveno spremenila. Češka koča je izjemen primer sodelovanja slovenskih in čeških planincev na prelomu v 20. stoletje in je edina ohranjena planinska koča, ki so jo češki planinci zgradili v naših gorah. Lokalni skupnosti predstavlja pomemben identitetni objekt, na katerega je naslonjena njena gorniška, športna in turistična dejavnost. Med vrsto naštetih vrednot, zaradi katerih si Češka koča zasluži razglasitev za kulturni spomenik, so tudi ljudje, ki so jo oskrbovali. Oskrbniki koče v preteklosti (predvsem Jernej Krč in Andrej Karničar) so bili pomembne in v planinski srenji spoštovane osebnosti, ki so tudi s poznavanjem lokalnega okolja, okoliših gora in zaradi odnosa do koče pomembno vplivali (in še vplivajo) na njeno javno podobo.
Ob nedavnem občinskem prazniku so v novem medgeneracijskem centru odprli tudi razstavo o Češki koči, ki v besedi in sliki prikazuje njeno preteklost.