Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Smučarji švigajo ...

Delo: ... po pobočjih danskih »strmin«

Z denarjem evropskih skladov Kmet Ole Harild je na svojem 40 metrov visokem hribčku zgradil pravcato smučišče

Danska seveda ni dežela smučarskega turizma ali vrhunskih smučarjev. Že gradnja smučarske proge na danskih ravnicah se lahko zdi le pobožna želja. A ne za drznega kmeta. Smučarji že švigajo po 40 metrov visokem hribčku Oleja Harilda, opremljenem z električno razsvetljavo in snežnim topom.
Harild je pridobil denar iz evropskih skladov in del svojega rahlo valovitega zemljišča spremenil v majhno smučišče. Živi na majhnem otoku Bornholmu v Baltskem morju med Nemčijo in Švedsko. Poletni dopustniki so mu nadeli ime Sončni otok.

Raven je tako kot preostala Danska in sneg redko zapade, tako da na prvi pogled resda ni kraj, kjer bi lahko nastalo smučišče.

»Ugotovil sem, da ima Evropska unija program, ki subvencionira spodbujanje dejavnosti za mlade na podeželju,« pravi 61-letni Harild. »Prosil sem za denar in ga dobil.«

Na majhnem hribčku je posekal nekaj dreves in leto pozneje, leta 2007, je odprl smučišče, ki ga je dal v najem društvu bornholmskih prijateljev smučanja. Štirideset prostovoljcev je pomagalo, da se smučarji zdaj lahko spuščajo po treh progah.

»Ole Harild je dobil 733.000 kron (98.600 evrov). Polovico je plačala EU, polovico država,« pravi predsednik združenja Jesper Jørn. Harild je kupil material za zasilno vlečnico, smučarski top pa je kupil za 310.000 kron. Za 400.000 kron je kupil smuči in smučarske čevlje. Za obiskovalce je zgradil kočo, kar ga je stalo 500.000 kron. Na smučišče je napeljal tudi vodo in elektriko. Vse skupaj je stalo skoraj dva milijona kron. Kar je zmanjkalo, je plačal Jørn.

Navdušeni so vsi

Štiriindvajsetletni Michael, ki enkrat na leto odpotuje na smučanje v Avstrijo ali v italijanske Alpe, se je prvič spustil po Harildovem hribčku. »Odlično! Ni veliko krajev na Danskem, kjer bi lahko smučal,« navdušeno hvali in doda: »Jutri spet pridem!« Claus, 46-letni oče štirih otrok, se je pred sedmimi leti iz Københavna zaradi naravnih lepot otoka preselil na Bornholm. Smučišče je samo potrdilo njegovo prepričanje, da se je prav odločil. »Ko sem prišel na Bornhom, seveda še ni bilo smučišča, a to zdaj pomeni vsaj en razlog, da se ne preselim nazaj v København.«

Leta 2010 je bilo bornholmsko smučišče odprto 35 dni. Letošnja sezona se je začela 29. januarja. Prej so ga tri dni pripravljali s snežnim topom. Smučišče vsako leto obišče povprečno 2000 ljudi. Enodnevna smučarska vozovnica za odrasle stane 300 kron (40 evrov). V ceno je všteta izposoja smučarske opreme. Lani je imelo društvo 15.000 kron dobička. »Denar hranimo za nakup vlečnice s krožniki,« pravi blagajnik društva.
Sedanja vlečnica je sestavljena iz kabla, ki teče med dvema škripcema, zataknjenima na drevje ob progi. Smučarji se oprimejo zank. Nekateri, zlasti otroci, se jih težko oklenejo. Mnogi, zlasti otroci, nimajo dovolj moči v rokah in se težko obdržijo. Takšni se ne vrnejo več, obžaluje Harild, ki je prepričan, da bi bilo obiskovalcev več, če bi imeli pravo vlečnico.

Popestritev ponudbe

»V Avstriji smo našli rabljeno vlečnico za 900.000 kron,« pravi Jensen. Združenje je dobilo že več obljub za financiranje nakupa. EU in država sta obljubili vsaka po 200.000 kron. Še vedno pa manjka 300.000 kron, ki jih morajo dobiti do aprila, če hočejo kupiti vlečnico.

Ali je res treba vložiti toliko denarja na otoku, ki ni preveč primeren za smučanje in ima samo 41.500 prebivalcev? »DA!« zavpije 61-letni Bjarne, smučarski začetnik, in preklinja primitivno vlečnico. »Tukaj potrebujemo zimske dejavnosti, sicer se bodo vsi izselili in Bornholm bo postal mrtev otok.«

Za Christiana, ki je pripeljal svojega triinpolletnega sina Antona, da bi se učil smučati, Harildov hribček ni »tako visok«, a dovolj, da se na njem lahko učijo otroci. Antonova lička so rožnata od mraza. Ko se po hribu spušča med očetovimi smučmi, je kot v devetih nebesih.

Ob vznožju hribčka štiriletni Frederik ni tako navdušen in bi rad šel domov. Njegov ded Jørgen pravi, da ga bo spet pripeljal drugič, da ga bo pripravil na prave gore na Švedskem ali v Avstriji. AFP

  29.02.2012

 

Kategorije:
Novosti SMU SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.