Delo, Trip - DPA: ... menda so srečni celo inštrumenti - Po gorskih stezah z violončelom ali bobnom na hrbtu
Koncertna dvorana je cvetoč pašnik na visoki planoti Dolomitov – Do 27. avgusta se bo zvrstilo 35 brezplačnih koncertov – Od sto do pet tisoč poslušalcev
Po strmi stezi se vzpenjajo ljudje, ki poleg vsega drugega tovorijo s seboj težka glasbila. Res, čuden prizor. Pohodniki v gorah namreč navadno poskrbijo, da so njihovi nahrbtniki čim lažji, a zlato pravilo ne velja, če so posredi – Zvoki Dolomitov.
Gorski pohod z inštrumenti na hrbtih je del programa glasbene prireditve, imenovane Zvoki Dolomitov (I Suoni delle Dolomiti). Ta zahteva, da se tako glasbeniki kot poslušalci povzpnejo na prizorišče z lastnimi nogami. Obiskovalci, ki se odpravijo na pot iz kraja Fassatal, nato pa se nekaj ur vzpenjajo po strmih gorskih poteh, so, ko končno prispejo v Val de Dona, navadno dodobra zdelani.
Koncertna dvorana je visoka planota pod vedrim nebom, daleč nad mejo, kjer se končajo gozdovi, obdajajo pa jo čudoviti vrhovi Dolomitov. Namesto sedežev jim je na voljo gorski pašnik, posut z nešteto cvetlicami. Po prihodu zložijo iz svojih nahrbtnikov malico, napihljive blazine in odeje, nato pa se mnogi sproščeno zleknejo v travo.
Koncert se običajno začne v zgodnjih popoldanskih urah. Zvoki inštrumentov, melodije, pogled na gorske vrhove in šumenje vetra se zlijejo v nepozabno doživetje, ki ga nekje v daljavi spremlja mukanje krav.
»Zame je to glasbeni raj,« trdi Isabella Costa, Italijanka, ki se vsako poletje udeleži več gorskih koncertov. »Prepričana sem, da so celo inštrumenti srečni, ko glasbeniki igrajo nanje na prostem.«
Njena najstniška hči Antonella nadvse uživa v neposrednem stiku z izvajalci. Poslušalci namreč posedejo okoli njih, tako da med njimi ni razdalje, kakršne smo vajeni v dvoranah.
Glasbeniki, ki sodelujejo na gorskih koncertih, prihajajo z različnih delov sveta. »Vsako leto povabimo nekaj novih,« je pojasnil Paolo Manfrini, eden od organizatorjev. Kar zadeva glasbene zvrsti, so dobrodošli prav vsi umetniki – od izvajalcev klasičnih del do modernih in džez glasbenikov, celo skladatelji, ki želijo sami predstaviti svoja dela.
Mario Brunello, sloviti italijanski čelist, se prireditve udeleži vsako poletje. Letos se bo znova napotil na večdnevni gorski pohod – s čelom na hrbtu. Na vrhu gore Castellazzo bo 24 čelistov z Mozartom pozdravilo novo jutro.
Gore in glasba se čudovito dopolnjujejo
Tudi nemški glasbeniki se redno odzovejo klicu gora. Za soliste svetovno znanih Berlinskih filharmonikov, ki v Dolomitih nastopajo pod imenom Berlinski ansambel, je muziciranje v neokrnjeni naravi dobrodošla sprememba.
Poletni gorski koncerti potekajo na planotah od 1200 do 3000 metrov nadmorske višine. »Od leta 1995, ko smo imeli prve, se število gledalcev stalno povečuje,« pravi umetniška direktorica prireditve Chiara Bassetti. Nekatere obišče sto ljubiteljev glasbe, na druge pa pride tudi do pet tisoč ljudi.
Lansko poletje je ob glasbi v gorah skupno uživalo 50.000 obiskovalcev. Približno polovica jih je bila iz Italije, polovica pa iz številnih drugih držav. »Glasba je univerzalni jezik in gore so univerzalno okolje,« pravi Chiara Bassetti. »Gore in glasba se vsekakor čudovito dopolnjujejo.«
V zadnjih nekaj letih se nihče več ne čudi, če sreča plezalca z violončelom na hrbtu. Letošnja prireditev Zvoki Dolomitov se je začela 20. junija in bo trajala do 27. avgusta. Obisk vseh 35 koncertov je brezplačen.
Pohodi do posameznih »odrov« so sila različni – od krajšega sprehoda do naporne nekajdnevne gorske ture. Ob deževnih dneh preselijo koncerte na druga prizorišča.
DPA