Martina Čufar: ... po srcu v Španiji
Še naprej so moje novice bolj plezalno kot nosečniško obarvane. Zasvojena pač. Vreme v Chamonixu je bilo februarja in marce neverjetno lepo, tako da smo skoraj vsak dan kje plezali. Odkrivala sem nova, bolj platasta in tehnična plezališča, kot na primer Pierre a Laya, Chapelle Saint Gras in Gietroz. Tam te najbolj navije v možgane, tako je treba razmišljati, kako uporabiti »narobe« obrnjene oprimke, da prideš to vrha.
Zadnje dva tedna sem se pa pridružila Slovenski mladinski reprezentanci na pripravah v Španiji. Super je bilo! Bilo nas je 22, tako da smo kdaj zasedli cele sektorje. Najprej smo bili v Siurani in Margalefu, potem pa malo bolj severno, v Terradetsu, Oliani in Saint Lorencu. »Ta mali« so čisto nori, sploh fantje, ki so na dan »sajtali« po več 8a, 8a+, 8b …Veselje jih je bilo gledati! Z njihovimi top rope-i si nisem veliko pomagala) Pretežko. In to ne samo za nosečnice.
Tudi punce so napredovale iz dneva v dan, padale so prve 7b+ na pogled, 7c na flash, Tina Šušteršič pa je zadnji dan splezala svojo prvo 8a! Tako da sem se tudi njihove top rope koristila le pri ogrevanju. V trenerski ekipi je bila tudi Lučka Franko, ki prihaja v življenjsko skalno formo, saj je na pogled preplezala 8a. Atmosfera je bila res tako pozitivna, da je bil napredek vseh nujen!
Meni je telo samo povedalo, katera smer je dobra in katera ne; v Oliani, kjer je zelo previsno, sem najbolj uživala v poležavanju pod steno in gledanju bojev naših plezalcev z dolgimi smermi. Takoj ko pa je teren postal bolj položen, me je neustavljivo potegnilo plezat! 7a, 7b, kakšna 7c so šle še brez težav, proti koncu priprav pa sem ugotovila, da je moj trebuh že toliko zrasel, da sem se med kakšnim gibom že butnila v steno. Vsi me sprašujejo, koliko časa bom še plezala, a ne znam odgovoriti. Ko bom čutila, da ni več v redu, ko ne bom več uživala, bom pač nehala. Gotovo bom pa še vedno z veseljem šla pod kakšno steno in spodbujala ostale.
Zdaj pa se z Nicotom odpravljava na en teden pravih počitnic na Kanarskih otokih; brez plezalnikov! "Smisel živlejnja je ležanje na pleži ..." Fuertaventura! Za Nicota bo ta dopust več kot zaslužen, saj je včeraj z bolečim komolcem uspel 
v še enem od svojih projektov; v smeri, ki sva jo skupaj poskušala že lani, a naju je slabo vreme pregnalo; Castapiagne rouge v Verdonu; 6a+, 7c, 7c, 7c, 8a, 7b, 7c+.
PS: Še eno pojasnilo k slikam. V Siurani sem obiskala tudi svojo dobro prijateljico Mariono Marti in njenega fanta Danija Andrado. In z veseljem ugotovila, da nisem edina, ki plezam z zlomljenim mezincem (ne, moja yosemitska poškodba se ni zacelila, prst je ostal kriv). Dani ima enako poškodbo.
Martina Čufar