mednarodne delovne skupine za gorsko reševanje »Alpe-Adria«,
v katerem sodelujejo gorske reševalne službe avstrijke Koroške in Štajerske, Italijanske Furlanije in Slovenije, ki je bil v petek 28. novembra 2008 s pričetkom ob 18. uri v Hotelu Carnia blizu Tolmeza.
Prisotni: Graziano Brocca, Otmar Striednig in Drejc Karničar, vsak s svojo delegacijo, skupno 32 gorskih reševalcev.
Močno sneženje je bilo vzrok, da se je sestanek pričel z nekoliko zamude. Tega so italijanski gostitelji premostili s prikazom filma iz svoje reševalne dejavnosti. Sledil je pozdrav g. Brocce vsem udeležencem in še posebej predsedniku avstrijske GRS g. Reinholdu Doerflingerju. Poudaril je pomen teh sestajanj, na katerih pride do izmenjave dragocenih izkušenj iz različnih področij reševalnega dela, do osebnega poznanstva, kar je izrednega pomena v primeru skupnih reševanj in posredovanja različnih informacij. Pozdrav in isti pomen teh srečanj sta poudarila tudi g. Striednig in g. Karničar.
1. Analiza gorsko-reševalnega dela in čezmejno sodelovanje reševalcev
Furlanski gorski reševalci so do dneva sestanka opravili 151 reševanj, namenjenih 186 osebam, od teh je bilo 64 poškodovanih, 98 nepoškodovanih in 24 mrtvih. Največja in najodmevnejša je bila akcija, v kateri je za pomoč Belgijskim otrokom sodelovalo več kot 500 gorskih reševalcev. Sledi akcija na področju Mokrin (Nassfelda), v kateri je sodelovalo več kot 300 reševalcev. V 48 akcijah je sodeloval helikopter medicinske pomoči, v katerem je poleg pilota in mehanika zdravnik ali medicinska sestra ter gorski reševalec. Ta helikopter je stacioniran v Udinah. Drugi helikopter je stacioniran v Dobiacu, pretežno je namenjen iskalnemu delu, prenosu vodnikov lavinskih in iskalnih psov, transportu mrtvih itd. Teh poletov je bilo 27. Če sta navedena helikopterja zasedena, jima pride v pomoč helikopter iz Pieve di Cadore. Italijani so predstavili tudi zanimiv razvoj helikopterjev za potrebe njihovega gorskega reševanja. Najpogostejši vzrok za reševalne akcije so padci (31), bolezen, slabe poti in kasnejše vračanje, kot je bilo napovedano (16), vreme (13), zdrs (12), itd. Furlanski reševalci združujejo tudi reševalce iz jam. Rešujejo na dveh od 16 področij Italije. Reševalci so razporejeni v štirih postajah Furlanije (Trst, Gorica, Udine in Pordenone). Del članov te službe so potapljači. Obvladati morajo tudi razstreljevanje. Reševalne akcije imajo od 0 do 2500 m nadmorske višine. Tudi njih se aktivira na tel. št. 118. V preteklem letu so imeli le iskalen akcije.
Gorski reševalci avstrijske Koroške so v tekočem letu opravili 319 reševalnih akcij, pri tem nudili pomoč 287 osebam, od katerih je bilo 210 poškodovanih, 10 nepoškodovanih in 10 mrtvih. Gorski reševalci so za vse delo, ki jim ga narekuje služba, potrošili 225.840 ur Njihovi psi za reševanje iz plazov in iskanje so opravili 3.370 ur. Imajo ločeno skupino za reševanje v gorah in v dolini. Reševalne helikopterje imajo v Celovcu, Brežah in Lienzu. Vse več dela imajo tudi izven gora. Tako so opravili 90 iskalnih akcij, predvsem za iskanje starejših oseb. Pri njihovem delu sodelujejo vse pogosteje z brigado reševalnih psov. Lani opravljena vaja Alpe-Adria na Koroškem, v kateri je sodelovalo preko 50 udeležencev iz Koroške, Slovenije, Italije in Hrvaške, je lepo uspela. Reševalna akcija na področju Nassfelda in Passo Permollo, kjer so reševalci Avstrije in Italije skupno izvedli reševalni nalogi, je pokazalo veliko prednost sedanjega dobrega medsebojnega sodelovanja. Za uspešno sodelovanje se iskreno zahvaljujejo.
Podatke o gorskem reševalnem delu v letu 2007 in 2008 do dneva sestanka je predstavila tudi Slovenska GRS. Podrobno je bila predstavljena še pomoč Belgijskim otrokom, hrvaškemu planincu na Ponci in nesreča na Uršlji gori. Tudi v tem poročilu je bila ob nesreči na Poncah in z Belgijskimi otroci izražena velika vrednost medsebojnega sodelovanja in poznavanja
2. Reševanje ob šengenski meji
Slovenska GRS je po dogovoru na lanskem sestanku A-A prevzela obvezo, da obravnavan predlog za primer reševalnega dela na medsebojnih mejah posreduje v dopolnitev ali pripombe ostalima dvema službama. To je bilo narejeno. Na poziv ni bilo pisnih pripomb, teh ni bilo tudi na današnjem sestanku. Prisotni soglasno sklenejo, da pripravljen predlog postane NAVODILO za izvajanje medsebojnega reševalnega dela. Če se bo pokazala potreba, se dokument dopolni ali spremeni.
3. Stroški reševanj
Gorske reševalne akcije so v Italiji za Italijane zastonj, tujci morajo nastale stroške poravnati v primeru, da nimajo zdravstvene EU kartice. Pričakuje se, da bo reševanje v kratkem treba plačati. V Val Gardeni je treba za vsako reševanje prispevati 100 €. V Avstriji je treba stroške reševanja plačati. Če osebe niso zavarovane, znaša račun od 2.000 do 4.000 €. Člani planinske organizacije so zavarovani za primer reševanja. V Sloveniji je klasično in helikoptersko reševanje v gorah brezplačno. V primeru malomarnosti, krivde, ko je nekdo zašel v situacijo, iz katere ga je potrebno reševati itd je potrebno reševanje plačati.
Posodobitve telefonskih številk in naslovov odgovornih predstavnikov služb.
Nov spisek podatkov so razdelili Italijani, kartonček z klicnimi številkami v primeru reševalnih akcij avstrijskih državljanov v Italiji ali Sloveniji s podatki oseb, ki obvladajo določeni jezik so razdelili Koroški reševalci. Opravili so tudi razgovor in zagotovili v primeru reševalnih nalog uporabo telefona mednarodnega policijskega centra v Meglarjah. Klicna številka slovensko govorečega operaterja iz Slovenije je +43 425 582 803.
7. marca 2009 bo turno-smučarski dan koroške GRS.
Medsebojne prireditve reševalnih služb.
Vajo iskalnih psov v letu 2009 organizira GRZS in sicer od 19. do 20. 9. Na predlog dr. Pogačarjeve bo organizirala naša služba v prihodnjem letu tudi sestanek gorskih reševalcev – zdravnikov. Datumi in vabila se med službami ali postajami posredujejo po e-pošti, prejemniki pa poskrbe za nadaljnjo posredovanje informacij.
Že na sestanku je slovenska stran napovedala Koflerjev memorial, ki bo 26.04.2009
Razno
- Reševalci iz Avstrije so predstavili svoje glasilo, ki ga prejmejo vse njeni člani
- Organizator srečanja A-A prihodnje leto je GRZS in sicer zadnji petek v novembru
Zabeležil: Danilo Škerbinek