24ur.com - Maja Korošec: ... za 30 let samostojne Slovenije
Slovenci smo že od nekdaj povezani z gorami, saj smo alpski narod. Do njih imamo poseben odnos, imamo jih radi. Zato ni čudno, da je naš očak postal simbol slovenstva, je del slovenske zastave in grba. Ker mineva 30 let, odkar je naša država pokončno stopila na samostojno pot, in ker so slovenski hribi prostor, kjer smo si Slovenci izbojevali neodvisnost in samostojnost, je zaživela knjižica 30 vrhov. V njej bodo planinci zbirali žige in za različno število vrhov prejeli simbolične nagrade.
Pohodništvo, planinarjenje in gorništvo so pri nas najbolj priljubljeni načini preživljanja prostega časa. Ker so hribi del zgodovine Slovencev ter so naša dediščina, sedanjost in prihodnost, je Urad vlade RS za komuniciranje v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in Slovenskim gorniškim klubom Skala ob 30. obletnici samostojne Slovenije izdelal knjižico 30 vrhov.
Planinci bodo v njej lahko zbirali priložnostne žige z omenjenih hribov in ob 30, 20 ali 10 osvojenih vrhovih prejeli simbolično nagrado, so sporočili iz vladnega urada. "Izbor je regionalno razpršen in ima nacionalni pomen. Slovenci smo si nenazadnje na njih izbojevali svobodo."
Večino hribov, ki so vključeni v knjižico, lahko obiščete v vseh letnih časih. Vrhove je PZS opremila s posebnim žigom. "V knjižico lahko vtisnete tega ali pa matičnega s posameznega vrha. Oba bomo priznali in vam izročili nagrado," so zagotovili na PZS.
Knjižica je hkrati nabor predlogov, kam se odpraviti na nedeljski izlet. Na PZS so 30 vrhov izbrali tako, da so poiskali primerne cilje za vse kategorije planincev, od mlajših do starejših, od tistih z manj do več kondicije. "Poti niso zahtevne, le več ali manj vzdržljivosti potrebujemo za posamezen hrib. Večina vzponov torej nosi oznako lahka planinska pot, na Kanin in Rombon vodi zahtevna planinska pot, na Triglav pa se vzpenjamo po zelo zahtevni planinski poti. Pri izbiri vrhov smo tudi pazili, da so razpršeni tako po visokogorju kot tudi sredogorju," so pojasnili na PZS.
Vsak vrh ima svojo zgodbo, ki je simbolično obarvana
Cesarski vrh je denimo z gozdom poraščeni hrib na Notranjskem. Na njem je 2. julija 1991 Teritorialna obramba zaustavila oklepne enote JLA. V spomin na ta dogodek je na vrhu postavljen spominski znak Slovenske vojske.
Območje Gotenice je kraj, ki je bil do osamosvojitve varovano vojaško območje.
Na zasavskem Triglavu, Kumu, kot ga pogosto imenujejo lokalni prebivalci, je tudi televizijski oddajnik, ki je bil med osamosvojitveno vojno strateškega pomena. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje ima pred oddajnikom postavljeno spominsko obeležje, ki mimoidoče spominja na dva letalska napada v času slovenske osamosvojitvene vojne.
Donačka gora je bila po osamosvojitvi razglašena za naravni spomenik. To je bila tudi prva označena turistična planinska pot v Sloveniji.
Črni vrh je najvišji vrh Pohorja, ki je priljubljena pohodniška točka prebivalcev v mestu ob Dravi, pozimi pa gosti znamenito smučarsko tekmo za Zlato lisico. Pot na Črni vrh nas vodi čez gozdove in travnike ter mimo številnih domačij, so nekaj zgodb izpostavili predstavniki vladnega urada za komuniciranje.
Po njihovih besedah je simbolika še toliko večja, saj smo ob 30. obletnici samostojne države tudi na vrhu Evropske unije: "Tako nov projekt povezujemo tudi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU in temu dodajamo mednarodno dimenzijo."