Nimamo časa za pisanje, zato smo uporabili kar umetno inteligenco (pripravil Domen Harnik).
Poročilo o lednem plezanju v Mojstrani
Datum: 4. februar 2024
Uvod:
Danes smo se odpravili na ledno plezanje v Mojstrano, eno izmed najbolj priljubljenih destinacij za ledno plezanje v Sloveniji. Mojstrana je znana po svojih impresivnih ledenih slapovih in izzivalnih razmerah za plezanje, kar je privabilo številne alpiniste in plezalce iz celega sveta.
Ekipa:
Naša ekipa je bila sestavljena iz petih izkušenih plezalcev, vsi opremljeni z ustrezno opremo za ledno plezanje, vključno z dvojnimi cepini, derezami, čeladami in toplimi oblačili za zaščito pred mrazom.
Pogoji:
Danes so bile razmere za ledno plezanje odlične. Temperature so bile nizke, kar je omogočilo dobro zmrznitev slapov, kar je ključnega pomena za varno plezanje. Razmere so bile tudi relativno suhe, kar je zmanjšalo nevarnost padajočega ledu in povečalo oprijem na led.
Plezalna pot:
Naša skupina se je odločila za vzpon na enega izmed srednje težkih slapov v bližini Mojstrane. Pot nas je vodila skozi gozd in prečudovito zasneženo pokrajino. Po nekaj urah hoje smo prispeli do slapu, ki je bil impresiven in zahteven. Sledili smo skrbno načrtovanim rutam, ki smo jih predhodno preučili, in skupaj premagovali izzive, ki so jih postavljali zaledeneli slapovi.
Izzivi:
Plezanje v lednih razmerah je vedno izziv, vendar smo se s skupnim delom in vztrajnostjo uspešno spopadli z vsemi ovirami, ki so nam jih postavljale zahtevne razmere. Skupna oprema in dobra komunikacija med člani ekipe so bili ključnega pomena za varno napredovanje.
Zaključek
Ledno plezanje v Mojstrani je bilo nepozabno doživetje, ki nam je ponudilo tako fizične kot tudi mentalne izzive. Razmere so bile idealne, narava pa je poskrbela za čudovito ozadje našega plezanja. Skupaj smo premagovali ovire in ustvarili neprecenljive spomine, ki jih bomo zagotovo še dolgo nosili s seboj.
V resnici pa je bilo takole: V soboto, 3. 2. 2024, smo se z Alpinistično solo odpravili v Mojstrano, kjer smo obiskali ledno plezališče Mlačca. Dan smo začeli na parkirišču pred plezališčem, kjer smo se opremili in zorganizirali, ter odpravili v plezališče. Pogoji so bili dobri kljub nelagodnim razmeram z visokimi temperaturami.
V plezališču smo najprej spoznali vso potrebno opremo za ledno plezanje (ledni vijaki, dereze, cepini …), ki so nam jo podrobno predstavili in razložili, kako ravnati z njo. Po temeljitem pregledu opreme in osnovnem razumevanju smo stopili bliže k ledni steni, da bi to preizkusili še v praksi.
Ker je bilo to za nas to nekaj povsem novega, smo začeli z osnovami, kako zamahniti s cepinom, kako stopiti z derezami ter kako se gibati med plezanjem. Poskusili smo, kako je zavrtati ledeni vijak, kje in kako ga je najbolje zavrtati, ter kako ga očisti in kako izdelati sidrišča. Spoznali pa smo tudi dva načina spusta po vrvi v ledu: sidrišče za spust na ledni stebriček ali naravni Abalakov ter sidrišče za spust na lednem vijaku.
Ko smo se vsi preizkusili v izdelovanju sidrišč, je prišlo na vrsto težko pričakovano plezanje. Ob pogledu na ledeno steno, čez katero so visele vrvi, nas je prešinila misel, da zdaj gre pa zares. Nekateri polni navdušenja, drugi z malo negotovosti smo se podali v steno in prvič preizkusili, kako je plezati po ledu. Po nekaj preplezanih metrih in nekaj zamahih s cepinom smo se kar hitro privadili in začeli plezati s polno zagnanostjo.
Po koncu dneva smo pospravili vrvi in opremo, analizirali dan ter sklenili, da je bilo ledno plezanje vsem zelo všeč in da bi ga z veseljem ponovili.
Ekipa AŠ: Natalija, Eva, Zdravko, Domen, Mojca, Klemen, Leon in Marta ter pridruženi Matej
Domen Harnik