Dnevnik - Anja Hreščak: O prestavitvi Aljaževega stolpa bo v končni fazi odločal njegov lastnik, a za zdaj sploh še ni jasno, kdo je lastnik
Skupaj s pobudo po prestavitvi Aljaževega stolpa v Planinski muzej, ki ga bodo prihodnje leto odprli v Mojstrani, je bilo treba tudi ugotoviti dejansko stanje stolpa. Strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so tako stolp pregledali in pravijo, da je glede na svojo starost "v zelo dobri kondiciji".
| |
 |
|
| |
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da za zdaj ni potrebe po prestavitvi Aljaževega stolpa s Triglava. To bo gotovo razveselilo planince, med katerimi je nedavna pobuda o prestavitvi stolpa v muzej sprožila precej nasprotovanj. (Foto: Luka Cjuha/ dokumentacija Dnevnika) |
|
Sicer so na stolpu že vidni začetki korozije, a stanje ni katastrofalno, pravi Ivo Nemec, vodja naravoslovnega oddelka restavratorskega centra ZVKDS, in dodaja, da bo stolp pod takšnimi pogoji lahko zdržal na Triglavu še naslednjih 50 ali 100 let. Kljub temu niti Nemec niti drugi strokovnjaki ZVKDS niso zavzeli stališča, ali naj se stolp prestavi ali ostane na Triglavu. "Najbolje je, da se začasno zamrzne kakršna koli odločitev, dokler ne bo izdelana strokovna dokumentacija in v strokovnih krogih ne bo izoblikovano mnenje. Stolp pa se v naslednjih desetih letih ne bo porušil," dodaja Nemec.
Stališče Planinske zveze Slovenije (PZS) je jasno, želijo, da se ohrani prvobitnost in originalnost stolpa, torej stolp prav takšen, kot jim ga je daroval Jakob Aljaž, je povedal Franc Ekar, predsednik PZS. "Leta 2001 je PZS celo podala pobudo za strokovno varstvo in hrambo stolpa na ministrstvo za kulturo, a do zdaj ni bilo še nič storjenega," pravi Ekar. Pojasnjuje, da se nikdar niso zavzemali za to, naj se prestavi, ampak le, naj se preuči njegovo stanje. "Vseeno nam je, ali je duplikat na gori ali v muzeju. Kar se mene tiče, je stolp lahko še naslednjih 100 let na Triglavu, bomo pa prizadeti, če se bo zaradi naravnih dejavnikov porušil," končuje Ekar. Na ministrstvu za kulturo pravijo, da "glede na mnenje ZVKDS ni nobene potrebe, da se spomenik prestavi v muzej v Mojstrani". Sicer pa je nedavna pobuda po prestavitvi stolpa sprožila nemalo nasprotovanj med ljubitelji gora in planinci, društvo Prijatelji Triglava pa je na gori celo pripravilo protestni shod.
"V končni fazi je lastnik tisti, ki odloča o prestavitvi stolpa, to pa je država," je povedala direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič. A kot kaže, se na PZS s tem ne strinjajo. "Aljažev stolp je last Planinske zveze Slovenije," pravi predsednik Ekar. Avgusta 1896 ga je Jakob Aljaž dal Planinskemu društvu, katerega formalnopravna naslednica je Planinska zveza Slovenije, pozneje naj bi prešel v državno last oziroma ministrstvo za kulturo, čeprav brez vednosti in soglasja PZS, zatrjuje Ekar. "Čeprav je stolp stvarna last PZS, jo bomo po pravnem redu rade volje dali državi, seveda v zameno za kompenzacijo," končuje Ekar.
V preteklosti ministrstvo za kulturo, ki naj bi skrbelo za spomenike državnega pomena, kar Aljažev stolp je, še ni vložilo nikakršnih sredstev v obnovo stolpa, so potrdili na ministrstvu.
Na stolpu le nezakoniti posegi
Čeprav so človeški posegi in sneg na vrhu Triglava skozi leta povzročili določene deformacije originalnega stolpa, strokovnjaki kljub temu ocenjujejo, da je ohranjenega med 70 in 80 odstotki prvotnega stolpa. Večkrat so ga prebarvali, dvignili od tal, zamenjali so streho, dele sten in odnesli vso notranjo opremo, a natančnih posegov ne poznamo, saj ne obstaja nikakršna pisna dokumentacija o delih na stolpu. "Vsa dela so se izvajala brez naravovarstvenega dovoljenja, strokovnih mnenj stroke, torej je v bistvu šlo za protizakonite posege na spomeniku državnega pomena," pojasnjuje Miloš Ekar, vodja kranjske enote ZVKDS.
Anja Hreščak