Gorenjski glas, 31.08.04, Gorenjska - Mendi Kokot: V Dolini Vrat so jih sklenili z zagonom biološke čistilne naprave in slovesnostjo ob stoti obletnici prve Aljaževe koče
Aljaževi dnevi v znamenju ekologije
V Dolini Vrat 13. Aljaževe dneve, ki so potekali med 25. in 29. avgustom, sklenili z zagonom biološke čistilne naprave in slovesnostjo ob stoti obletnici odprtja prve Aljaževe koče.
Mojstrana, Vrata - Letos so dovški in mojstranški planinci v okviru prireditev ob Aljaževih dnevih vpletli tudi ekološko vsebino. Ob Šlajmerjevem domu je začela poskusno obratovati biološka čistilna naprava, enajsta po vrsti ob planinskih postojankah po Sloveniji. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana
Miro Eržen, so si obvezo, da v kar največji meri poskrbijo za ohranjanje narave, zadali leta 1998. Tehnološko je projekt zasnovalo ljubljansko podjetje Hidroinženiring in v občutljivo okolje umestili napravo, ki temelji na biološki razgradnji odpadkov iz Aljaževega doma, gospodarskega poslopja in Šlajmerjevega doma. Potrebnih 50 milijonov tolarjev so prispevali država, slovenska planinska zveza in občina Kranjska Gora. »Morda bo kdo rekel, da ni nič videti. Nič ni videti, kot ne vidimo tistega, kar neočiščeno spuščamo v naravo, in se, žal, posledice velikokrat kažejo kasneje,« je še dodal Miro Eržen. Skupaj s kranjskogorskim županom
Juretom Žerjavom in predsednikom Planinske zveze Slovenije
Francem Ekarjem so si bili edini, da se tako vložena sredstva večkrat povrnejo.
Biološko čistilno napravo ob Šlajmerjevem domu so namenu predali (od leve proti desni) predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, kranjskogorski župan Jure Žerjav in predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana Miro Eržen.
Hkrati so ob zaključku pogledali v avgust pred stotimi leti. Ko so tedanji planinci z zagnanim planincem, prosvetnim delavcem in župnikom
Jakobom Aljažem na čelu dogradili prvi planinski dom. Leta 1909 ga je odnesel plaz in na drugem mestu, kjer stoji še danes, so zgradili tudi drugega. Tedaj je bilo v ospredju podjetništvo, razvoj turizma in želja, da bi omogočili čim večjemu številu ljudi uživati v teh krajih.
»Danes se soočamo na eni strani z vedno večjim obiskom gora in pričakovanji ljudi po vsem udobju, ki so ga deležni doma. Na drugi strani je skrb za okolje. Zavest in odgovornost za varovanje narave nas odvračata od posegov, ki bi naravo še bolj obremenili,« je opozoril Miro Eržen. V prid razvoja planinstva in zmanjšanju bremen pri vodenju planinskih postojank bi nedvomno pripomogla tesnejša povezava s turističnim gospodarstvom in razumevanje, da je potrebno kakšen tolar ali evro vložiti v urejanje infrastrukture na obrobju gorskega sveta.
Mendi Kokot