Število vzponov se je povečalo sorazmerno s temperaturo ozračja.
ALPINISTIČNE NOVICE 02.08.05
To je to! Vreme se je zrihtalo in velika vročina kar sama vleče v nekoliko bolj sveže severne stene. Mladi se podijo po stenah kot za stavo in upanje, da bodo tisti, ki gredo jeseni na odprave pregazili himalajske gore po dolgem in počez, je realno.
Začnimo z, od metropole najbolj oddaljenimi gorami, primorskimi Julijci in odličnim dosežkom Aljaža Tratnika in Tomaža Jereba. Lotila sta se Vršaca. V štirih urah in pol sta se, kot sta dejala, ponovno prepričala o lepoti Puntarske smeri (VII-/VI, III-IV, 800 m). To ju ni potešilo, zato sta preko Prehodavcev sestopila nazaj pod steno in še enkrat zastavila. Po Ceklinovi (III-IV, 600 m) sta prišla pod vršno steno in tam preplezala Centralno smer (VI/V, IV, 400 m). Drugi vzpon v steni jima je za celo steno vzel šest ur.
V soboto sta Milivoj Bučan in Grega Maffi (AO Nova Gorica) plezala Lepotičko (V, A0, 350m) v Plešivcu. Smer poteka po markantni zajedi S stene Plešivca, v levem delu masiva Loške stene. Z izjemo dveh travnatih raztežajev, prevladuje čvrsta, bela skala. Posebno lepa je prečka pod streho ter vstopni raztezaj, ki ga je Bučan preplezal prosto in ocenil s VII. V steni je cca 10 klinov. Dostop je krajši kot govorijo Slovenske stene, le ura in pol od konca ceste. Rampa je dvignjena
V Triglavu je kar migetalo. Posebno obljudene so bile lažje smeri v levem delu, dobro obiskane pa tudi večina klasik Stene. Mitja Šorn in Ambrož Bajde sta se šla bolj kondicijsko kot hudo plezalsko vežbo. Najprej Bavarsko gor in dol po Slovenski, nato pa gor po Nemški. Ambrož je iz Nemškega turnca sestopil ponovno po Slovenski, Šorn pa je nadaljeval po Dolgi nemški do vrha Triglava. Borut Kozlevčar in Šorn sta v soboto prosto preplezala Kunaver Drašler (VII+/VII-, VI 270 m) v Sfingi. Pristopila sta po Prusikovi. Tu bi omenil še eno, meni ljubšo in lepšo varianto dostopa pod Sfingo; po Skalaški do Hlebca in pod njim desno gor na Zlatorogove. Skala je ves čas dobra in plezanje lepše kot v Prusiku. Helbo sta plezala Jasna in Andrej Pečjak. Pravita, da je smer v primerjavi z njunim zadnjim plezanjem smeri pred nekaj leti, pridobila na inštalaciji. Skoraj vsa stojišča imajo že po tri kline.
Borut Kozlevčar - Borči in Tina
Di Batista sta opravila zanimivo in dokaj logično povezavo (rdeča linija na sliki). Začela sta po Poldačevi smeri v Frdamanih policah (VI+). Plezala sta do konca težav (350 m) in od tam sestopila na Zeleno glavo v Špiku. Od tam sta nadaljevala do vrha Špika po Diretissimi (V+). Ideja je bila tu in dva dni zatem sta Rok Blagus in Samo Krmelj na enak način preplezala Čebelico v Frdamanih (VI+) in SZ raz (DDS) v Špiku (V+) (zelena linija). Čebelica je lepa, skala odlična, v smeri pa tiči kar dosti klinov in nekaj svedrovcev. V SZ razu sta našla vsega skupaj le tri kline, opis v vodniku Martuljek pa je točen. Rok je v dnevih pred tem preplezal Ašenbrenerja z Mojco Žerjav in Poldačevo s Tinetom Cudrom (vsi AO Matica).
V Travniku je obujal spomine Andrej Štremfelj. Z Miho Habjanom sta plezala Svečo (VI+, 800 m). Andrej je dejal, da je v smeri skoraj manj klinov (cca 10) kot pred tremi desetletji, ko je z bratom opravil prvo ponovitev smeri. Je pa smer lepa in priporočljiva.
Poletje in tako huda vročina kot je bila konec minulega tedna je kot nalašč za ležanje na obalah jezer. Tudi Miha Habjan in Janez Peterlin sta ležala ob jezeru kjer pa ni bilo gneče kot na Bledu. Ležala pa sta le pet minut kolikor sta si lahko vzela ob hitenju proti vrhu Stebra Šit (VI+, A1, 550 m). Verjetno je jezerce v votlini Stebra Šit najtežje dostopno jezerce v Sloveniji.
Nedaleč stran sva ta dan plezala Tomaž Jakofčič in Tina Di Batista v smeri Das ist nicht kar tako. 
¸Ne morem se bahati, da sem preplezal celo smer prosto saj sem se prekucnil v predzadnjem raztežaju, omenil pa bi, da gre za čudovito, obiska vredno smer. Leta 1994 sta Silvo Karo in Matjaž Ravhekar opremila istoimensko smer, ki pa s svojimi 140 metri oz. sedaj tremi raztežaji ni bila dostojen konkurent ostalim smerem v Šitah. Leta 2001 je Silvo smer premišljeno podaljšal do vrha in pedanten kakor je, naredil 350 metrov visoko, dobro opremljeno smer, ki ponuja devet dolgih raztežajev čudovitega plezanja po večinoma najboljši možni skali Julijskih Alp. Ocene po raztežajih so: 6b+, 6b+, 7b+, 6c, 6c, 6a+, 6a+, 7b, 6c. Obvezno se je treba skobacati čez kak detajl z oceno 6c. Prvi prosti vzpon v podaljšani smeri je leta 2001 opravil Marko Lukič, za naprej pa ni čisto jasno saj se podatki (v moji glavi) mešajo s podatki o plezanju starejše verzije smeri. . Očitno pa mnogo plezalcev smer podcenjuje saj je bilo videnih kar nekaj vponk v svedrovcih sredi raztežajev. Za vplezane ni potrebna nobena dodatna oprema, morda le kaka pomožna vrvica za sidrišča. Za letos bodo sicer dovolj vrvice, ki sva jih dodala midva.
Še skok v zamejske stene. Matej Kladnik in Monika Kambič – Mali (oba AO Kamnik) sta plezala Severno zajedo v MK Mangrtu (VI, 800 m). Dan pred tem je Matej plezal z Vlasto Lelek Hudičev steber v Prisojniku. Rado Lapanja in Jože Makuc (oba AO Cerkno) sta preplezala SV raz Divje koze, smer Comici – Fabjan (5, 900 m). Ker nobene AN ne morejo miniti brez zgodbe o svedrovcih še ena na to temo. Omenjena znana klasika nad kočo Pellarini je bila pred časom opremljena s svedrovci na stojiščih in vseh težjih mestih. Sedaj so vidne le še sledi in nekaj starih klinov...
Srečno!
Tomaž Jakofčič