Miha Valič je Car!
Alpinistične novice
82 krat 4000
Miha Valič je v soboto, 7. aprila, stopil še na zadnjega, 82-ega izmed evropskih 4000 in več metrov visokih vrhov, ki se jih je namenil osvojiti v letošnji zimi. Prvotni načrt 82 x 4000 metrov v 82 dneh se je sicer izjalovil zaradi slabega vremena v drugi polovici zime. Vseeno je Miha vztrajal in v končni fazi opravil z vsemi 82 vrhovi v 102 dnevih, začenši 27. decembra lani. Vmes je bil doma samo teden dni. Najbolje si predstavljamo kaj je v teh 102 dnevih dal skozi vsi tisti, ki smo bili z njim na katerem izmed vrhov in seveda vsi tisti, ki so se pozimi že podali na katero izmed najvišjih gora Evrope.
Do sedaj je bilo že nekaj poizkusov tovrstnih akcij. Najbolje sta se odrezala angleška alpinista Martin Moran in njegov soplezalec, ki sta v 52 dneh osvojila 75 štiritisočakov, imela sta očitno drug seznam 4000+ vrhov. Bila sta hitrejša a podvig sta opravila poleti in to je bistvena razlika z Mihovim podvigom. Pozimi se večina gora nad 4000 metri zavije v popolno samoto, ki si jo težko predstavljamo. Štiritisočaki z zelo redkimi izjemami ne doživijo niti enega samega zimskega obiska. Vse koče so zaprte, zato je potrebno nositi s seboj vso opremo za večdnevno bivanje. Poti do koč so zasute s snegom zato je potrebno računati na težavno orientacijo, nevarnost plazov...
Sam sem bil zelo glasen pri sicer prijateljskem zbadanju glede hoje po oblih snežnih kepah zato mi je Miha namenil dve pošteni “kepi” v najbolj neobljudenem delu Alp; skoraj anonimna Scherckhorn in Lauteraarhorn. Po 22 urnem singel pushu po na sveže posneženemu neskončnem povezovalnem grebenu, ki nosi poletno kompleksno oceno D+ s konstantnimi težavami IV. stopnje in po tem, ko sem slišal večino njegovih zgodb v živo, gladko umikam vse zbadljivke in mu kličem še na mnoga leta. Bravo Miha!
Sedaj ima Miha sigurno dovolj hoje in snega za nekaj časa in si želi vsega prej kot ponovne borbe v zasneženih gorah. A slej ko prej se bo želja vrnila. Ob dejstvu, da je Miha že tako ali tako mutant v smislu moči in vzdržljivosti, si komaj predstavljam česa vsega bo zmožen ob sedanji enormni beri izkušenj v alpskem terenu vseh vrst.
Smučanje
Med prazniki so bile razmere za smučanje v gorah z eno besedo idealne. Posebno prisojne strani so lepo predelane in trume turnih smučarjev so vriskale in risale vijuge po super srencu oziroma
veselcu. V nedeljo je zapadlo še med pet in deset centimetrov snega in po višje ležečih severnih pobočjih je bilo moč v ponedeljek najti idealen pršič.
Od bolj strmih smučarij naj omenim Primoža Vrhovnika, ki je smučal (rdeča linija) v območju Tumove smeri v severni steni Lepega Špičja. Razmere so bile zelo dobre, saj je bil sneg v grapi suh razen zadnji del smeri. Odsmučal je z grebenskega vrha levo od izstopa Tumove. Spodnji del je smučal po ozki grapi,ki je bila povrhu zelo trda mestoma ledena. Glede na to, da je originalna smučarska smer ocenjena s V+, S6, bi njegovemu zaključku dal oceno VI. Primož pravi, da o predhodnem smučanju po spodnjem delu nima podatkov. Pripombe poznavalcev so dobrodošle.
Srečno!
Tomaž Jakofčič