Boris Štupar 12.12.2013 06:28 1744 0

Alpinizem je le ena od možnih oblik potovanja

Novi glas: Večer, posvečen Dušanu Jelinčiču v prostorih TPK Sirena
Vsako literarno pisanje je po mnenju Dušana Jelinčiča politično dejanje.

Potemtakem je pisanje vsake zgodbe iskanje neke ideje, ki ni nepristranska. Ta ideja je v obširnem Jelinčičevem opusu dobila različne podobe, v eksistencialnem bistvu pa je ostala enaka: življenje naj človek polni s čim večjim številom izkušenj. Za Dušana Jelinčiča, ki so se mu DSI, Slovenski kljub in Slavistično društvo Trst Gorica Videm poklonili ob njegovi 60-letnici, se lahko njegove izkušnje množijo zlasti ob potovanjih, ki mu še bolj 'ležijo' od alpinizma, kot bi si lahko preprosto mislili. “Alpinizem je le ena od možnih oblik potovanja”, je dejal v pogovoru z Loredano Umek v prostorih TPK Sirena v petek, 6. decembra.

Jelinčičeva sogovornica je v uvodnem izvajanju preletela pisateljevo literarno delo in evidentirala njegove osrednje topose. Od začetnih skorajda slučajnih alpinističnih kronikalnih pripovedi (slovite Zvezdnate noči), v katere je vtkal svojstveno introspektivno perspektivo, do zgodb, ki so ob vsekakor gorskem okolju bile fikcijsko obdelane. Bivanjska tematika je zajela nato romane, ki jih je avtor postavil izven gorskega sveta (med njimi naj omenimo roman Tema na pomolu). Jelinčič se je preizkusil tudi v pravljičnem žanru (Bela dama Devinska), dramatiki (Upor obsojenih) in esejistiki. Tematiko idealizma je obravnaval v delu cankarskega pridiha Martin Čemur, s katerim se je poklonil očetovemu liku. “Obračun zrelega Jelinčiča pa se kaže v najnovejšem romanu Nocoj bom ubil Chomskega”, je sklenila Loredana Umek.

Jelinčič je nato na njeno povabilo začel pripovedovati o svojih alpinističnih pustolovščinah, a ob teh še enkrat poudaril, da so le ena izmed toliko življenjskih in popotniških izkušenj. Vsaka gorska odprava je bila tako iskanje nekega globljega soočenja s samim sabo, bila je priložnost spoznavanja novega okolja: bil je to čas temeljitih dnevniških spisov in pomenljivih literarnih branj, “saj ima alpinist na Himalaji veliko časa na razpolago... ” Jelinčič se je v pogovoru dotaknil še psihične samote in fizičnega napora, ki ju je kot popotnik marsikdaj okusil, prelomnega leta 1968, “v katerega smo vkorakali kot mladeniči in iz njega izšli kot formirani ljudje” (v tedanja mladostniška gibanja je postavljeno delo Ljubezen v času samote), ter pisateljevih dilem in trikov, ki se jih poslužuje pri snovanju vsakega dela. Večer je obogatila še Lučka Susič, ki je prebrala nekaj pomenljivih odlomkov iz Jelinčičevih del.

11.12.2013