Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ameriki še Triglav, Janševa planinska koča...

Nedelo, 14.08.05 – Aleksander Lucu: Šepet sedmega dne

Šepet sedmega dne
Le prvi del naslova in tudi članka


Ameriki še Triglav, Janševa planinska koča...


Predsednik slovenske vlade Janez Janša je pred ameriškim veleposlanikom Thomasom Robertsonom na vrhu Triglava ob Aljaževem stolpu iz rok predsednika Planinske zveze Slovenije Franca Ekarja dobil priznanje, ker je 17. avgusta 1986 preplezal Čopov steber. Res se je proslavljala 110. obletnica Aljaževega stolpa, Aljaž pa ni imel velikih povezav z Američani. Res so z vojaškim helikopterjem pripeljali številne snemalce in fotografe, da so posneli odlikovanje Janeza Janše ob Aljaževem prazniku. Prav tako je res, da Janez Janša Čopovega stebra avgusta "86 ni preplezal sam, pač pa ga je vodila varna roka izvrstnega gornika Bojana Pograjca, ki so mu sprva obljubili, da bo tudi on deležen časti skupaj s predsednikom vlade vrh Triglava, vendar si je protokol premislil in mu je priznanje stisnil v roke pozneje v koči, ko se je že na veliko debatiralo o ideji tretje planinske koče (ob Planiki in Kredarici) ob vznožju Triglava, ki bi prekosila obe dosedanji. Če ne po udobju in velikosti, pa vsaj po nadmorski višini, saj bi bila najvišja. Gre za nekoč že izrečeno idejo, ki pa so jo socrealisti z gnusom zavrnili, saj ne gre, da bi slovenski samoupravni proletarec spal v karavli nekdanjega okupatorja. Pod Triglavom ob poti proti Tržaški koči na Doliču, nad Plamenicami, je namreč še vedno (vsaj na zunaj) dobro ohranjena nekdanja italijanska karavla, do katere so vojaki speljali iz doline Zadnjice tudi vojaško mulatjero. V novi koči, ki bi jo verjetno upravljali člani Planinskega društva Henrika Tume (največ članstva so seveda občudovalci Janševe stranke), bi lahko domovali tudi udeleženci vsakoletnega tabora SDS v Lepeni, kjer se v slogu italijanskih političnih prostočasnih organizacij »dopolavoro« izpred druge svetovne vojne zdaj zbirajo naši najbolj goreči. Tako bi dobili imenitno mirno sožitje v okolici Triglava raja. Dom Henrika Tume (ali morda celo Janeza Janše) bi bil namenjen državi všečnim, rdeči pokvarjenci bi se košatili na Kredarici, zeleni in druga mafija civilnih družb pa bi se stiskali v bolj neudobni Planiki. Za vrh Triglava pa bi veljalo sestaviti posebne urnike, da se ne bi mešali različno obarvani. Že pred drugo svetovno vojno so se poleti zbirali v Lepeni nasprotni strani Triglava v Bohinju tabori katoliških mladinskih društev. Mladci (Zveza mladcev Kristusa kralja, ki ji je pravila potrdil nadškof Gregorij Rožman) pod vodstvom Evgena Tomca, križarji, ki jim je predaval Edvard Kocbek (večina jih je končala v Osvobodilni fronti), in stražarji, akademsko združenje pod vodstvom jezuita Lamberta Ehrlicha, ki je med vojno padel pod streli specialcev VOS. Vse, kar se zdaj dogaja in načrtuje, se je vsaj v zgodovini že zgodilo in vse ponovitve so običajno slabše in bolj nasilne.
...
Aleksander Lucu,
foto Alenka Žaubi

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.