Delo, Šport: ... Huayna Potosi in Illimani
Milan Rebula, član AO Ljubljana-matica se že skoraj leto dni »potepa« po Južni Ameriki in spoznava dežele, povzpne pa se tudi na prenekatero goro. O njegovih vzponih, ki jih je opravil v Peruju (večinoma z odpravo »Alpamayo 79«) smo že poročali. Po tem je odšel v Bolivijo in se 28. junija povzpel na Huayna Potosi (6180 m), vrh, ki ga je leta 1964 osvojila že naša prva odprava v Ande. 9. julija pa se je v družbi z Američanom K. Norrisom pozvpel še na najvišji vrh Cordillere Real Illimani (6480 m), verjetno kot prvi Jugoslovan. Ta vzpon je precej težji kot prvi (mestoma do 45 stopinj naklonine), imela pa sta še srečo, da sta pravočasno ušla nevihti.
F.S.
V PEŠČENIH STOLPIH - Tu je doma ekstremno, več ali manj prosto plezanje. Klin lahko zabijejo le med prvenstvenim vzponom.
V soboto spominski pohod
Gornjesavska planinska društva z alpinističnimi odseki, komisija za alpinizem PZS in domicilni odbor Jeseniško - bohinjskega odreda vabita v soboto na II. spominski visokogorski pohod, v spomin na dramatičen prehod partizanov iz Vrat v Martuljk, ki so ga opravili prav pred 35 leti.
Zbirališče za vse bo Aljažev dom, v katerem se je potrebno oglasiti v petek 12. t. m. do 20. ure. Odhod proti Bivaku II (2140 m) pa bo v soboto zjutraj ob 4. uri, zato morajo imeti udeleženci s seboj primerne svetilke. Pri bivaku bo kratka slovesnost, nato pa bodo tisti, ki bodo primerno opremljeni (osnovna plezalna oprema) odšli pod Oltar ter se skozi Grlo spustili Za Ak in mimo Lipovčeve koče v Martuljk. Vsi drugi pa se bodo vrnili v Vrata. Zvečer se bosta obe skupini sestali v Martuljku (hotel Franca Rozmana), kjer bo tovariško srečanje.
Izpiti za gorske vodnike
Komisija za alpinizem PZS, oziroma njena podkomisija za GV bo še letos pripravila izpite za pridobitev naziva gorski vodnik. Prijave na predpisanem obrazcu je potrebno poslati na PZS do konca meseca.
Demonstracija na Turncu
Komisija za alpinizem PZS pripravlja za 20. t. m. (in ne 13. t. m. kot smo prvotno javili) demonstracijo polovičnega bičevega vozla, novosti iz tehnike plezanja in obenem tudi prikaz na novo opremljenega Turnca. O pričetku akcije in podrobnostih bomo še poročali.
Tečaj za pripravnike GRS
Republiški tečaj za pripravnike GRS, za katerega so udeležence pripravile postaje Bohinj, Celje, Kamnik, Kranj, Maribor, Mojstrana in Radovljica, bo od 12. do 14. t. m. na Okrešlju, vodil pa ga bo Marjan Salberger.
Sam preplezal prvenstveno
Franček Knez (AO Celje) je v nedeljo 30. septembra najprej sam ponovil Raz Štajerske Rinke in Celjsko smer v Mali Rinki, nato pa preplezal še novo smer (III+, 200m, pol ure) v Turski gori. Vstop je iz Turskega žleba, nato pa smer vodi poševno desno k izstopu Szalay - Gerinovega grebena.
Štiri smeri v enem dnevu
Filip Bence (AO Tržič) je 29. septembra v Steni sam ponovil kar štiri smeri. Drugo za drugo je preplezal Bavarsko, Kovinarsko, Kratko Nemško in še Vzhodno smer.
Iz AO Kranj so nam sporočili, da so Marko Česen, Klemen Kobal in Andrej Štremfelj 30. septembra ponovili Lahovo smer v Vežici. Istega dne sta Tomo Česen in Nada Kramar plezala Neznano smer v Vežici.
Smuk z Aconcague?
Francoska odprava pod vodstvom T. Renarda je septembra odšla iz Mendoze z velikopoteznimi načrti. Radi bi se povzpeli na najvišji vrh obeh Amerik, 6959 m visoko Aconcaguo in to po novi smeri ter se z nje spustili na smučeh po Poljskem ledeniku.
Makalu in Manaslu
Deset članska češkoslovaška odprava iz Špindlerovega mlina pod vodstvom V. Krupicka se mudi na področju Manasluja (8156 m), v načrtu imajo menda vzpon na severni vrh (7154 m) po vzhodni steni, ker so glavni vrh rezervirali Argentinci. Desetčlanska odprava alpinistov iz Švice in NDR pa namerava opraviti prvenstveni vzpon po SZ grebenu na Makalu (8421 m). Del odprave pa se namerava razen tega spustiti z vrha na smučeh.
Globinski rekord?
Skupina sovjetskih speleologov pod vodstvom N. Mišina je letos poleti v jami Snežna (Kavkaz) dosegla globino 1190 m. Do te globine sta prodrla Daniel Usikov in Tatjana Nemčina, vendarle dna nista dosegla, čeprav je odprava delovala v globinah kar 36 dni. Sedaj je na delu menda že nova odprava, ker računajo, da bi v Snežni lahko dosegli svetovni globinski rekord.
O alpinističnih vodnikih
Čeprav je priprave na izdajo prvega zvezka iz »tretje generacije« vodnikov namenjenih alpinistom poletje zavrlo, bodo vendarle kmalu uredniki začeli delati. Torej vodnik za Bohinj, Krmo in Kot vseeno lahko pričakujemo že prihodnje leto. Za druga področja pa bo najbrž še nekaj časa potrebno vrzeli mašiti z izdajo »plezalskih vodničkov«.
O težavah poroča tudi Zlatko Smerke, katerega vodnik št. 2 bi moral že davno iziti. Vodnik je že natisnjen nekaj mesecev, le z vezavo so težave in tudi stroški so med tem narasli (cena bo 200 din).
Šola splitskih alpinistov
Splitski alpinisti združeni v AO »Mosor« so bili tudi letos, uspešni. Poleti so imeli tečaj pod Grossglocknerjem (12 udeležencev), kjer so opravili 92 vzponov. Dva člana sta bila s hrvatsko odpravo »Mt. Kenya 79« in med drugim preplezala tudi Diamont coluar, največ vzponov pa so seveda opravili v domačih gorah. 1. t. m. pa so pričeli z alpinistično šolo, ki bo trajala do začetka decembra.
Mednarodni tabor »Kavkaz 79«
Letošnjega mednarodnega alpinističnega tabora v Kavkazu se je udeležilo kar 127 alpinistov iz Avstrije, ZRN, Velike Britanije, DDR, Italije, Mehike, Poljske, Francije, ČSSR in ZDA. Največ se jih je povzpelo na Elbrus, samostojno ali v okviru alpiniade v čast 150 letnice prvega vzpona (800 udeležencev!). Pa tudi stene Šelde, Užbe, Gestole in drugih vrhov niso bile osamljene.
»Ljubitelji gora« pred sodiščem
Štirje nevsakdanji »ljubitelji gora« so bili v Franciji postavljeni pred sodišče. Pod Grandes Jorasses nad Chamonixom, so z dinamitom razstrelili nahajališče gorskih kristalov in nabrali okoli 700 kg mineralov, ki so jih ocenili na 200.000 Ffr (okrog 900.000 din).
Zbornik ob 30 - letnici
PD Velenje je ob 30 jubileju izdalo ličen zbornik, ki izčrpno opisuje (z besedo in sliko) prehojene poti. Uvodno besedo je napisal, v imenu uredniškega odbora, nekdanji predsednik Peter Ficko in v njej mimogrede tudi omenil: V zborniku prikazujemo našo razvojno pot in ker jo prvič v takšni obliki, zato slika naših planinskih dosežkov morda ni tako podrobna in celovita, kot bi želeli. Toda prvi vtisi so razveseljivi. Obdelali so praktično vse dejavnosti planinske organizacije, obširna je kronika PD, tehten prikaz razvoja šaleškega AO, ne manjka doživetih opisov in že kar vodniških opisov nekaterih planinskih področij, pa planinsko gospodarstvo itd.
Širši kros pobratenih
Zamisel, ki se je rodila ob 100 - letnici planinstva na Platku, se vse bolj uresničuje
ILIRSKA BISTRICA - Leta 1974, ko je bil na Platku nad Reko velik zbor planincev iz vse Jugoslavije v proslavo 100 - letnice organiziranega planinstva, so se zastopniki PD »Pobeda« iz Beograda in PD »Kamenjak« iz Reke dogovorili za »krog pobratenja«, ki naj bi zajel planince iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin.
Prva slovesnost v okviru te akcije je bila 29. novembra 1976 v Šumadiji, ko so listino pobratenja podpisali člani PD »Pobeda« in PD »Kamenjak«. Naslednja leta so se v krog pobratenih vključili še planinci iz Bosne in Hercegovine s PD »Prenj« iz Mostarja in Makedonije s PD »Ljuboten« iz Tetova. Letos, 22. septembra pa se je na prijetni slovesnosti planinskim društvom štirih republik pridružilo še PD Ilirska Bistrica. To je bilo na akciji, ki so jo pripravili ilirskobistriški in reški planinci in se je pričela s pohodom Snježnik - Snežnik, ki ju povezuje medrepubliška transverzala »Pot prijateljstva«.
FRANCI SAVENC
V nedeljo na vrsti Sevnica
Zanimanje za letošnje orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial
SEVNICA - Mladinska komisija PZS, ki prireja letošnje orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial v sodelovanju s Partizanom in Zvezo tabornikov, vabi na tekmovanje, ki bo v nedeljo v okolici Sevnice. Zbor vseh udeležencev bo ob 9. uri pred tovarno konfekcije Jutranjka v Sevnici, prijave pa sprejema pisarna Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9 (tel. (061)/312-553), kjer posredujejo tudi vse dodatne informacije.
Tekmovanje bo po posebnem pravilniku, ekipe so petčlanske, ženske in moške v treh kategorijah: pionirji do 13. leta starosti, mladinci (od 14. do 18. leta) in člani stari 19 in več let. Tekmovanje bo enodnevno, proge bodo dolge od 7 do 12 km, rešiti pa bo potrebno tudi dva testa iz prve pomoči in varstva narave. Pravico udeležbe imajo ekipe društev Partizana, Planinske zveze, Zve-ze tabornikov Slovenije, športnih šolskih društev, OO ZSMS, delovnih organizacij, JLA in druge.
Dvajset let oskrbnica koče
Že pred 25 leti so zgradili kočo na Žavcarjevem vrhu
MARIBOR - Klub Meja so ustanovili 6. marca 1930 v okviru mariborske podružnice SPD. Osnovni namen, posebno pozornost posvetiti obmejnemu Kozjaku in Slovenskim goricam, so pričeli takoj uresničevati s številnimi akcijami in le dva meseca po ustanovitvi (11. maja 1930) so odprli tudi planinsko zavetišče pri Pongracu.
Po osvoboditvi je bila prva misel novo ustanovljenega PD Maribor, kako obnoviti uničene planinske postojanke. Leta 1953 so se odločili za gradnjo na Žavcarjevem vrhu in že naslednje leto prijeli za delo. Parcelo jim je daroval lastnik, dobili so nekaj dotacij in tudi podjetja so pokazala razumevanje, pa je šlo. Najprej so uredili dovozno pot iz Bresterniškega jarka, v začetku julija so se lotili gradnje in 25. septembra je bila montažna zgradba pod streho. 10. oktobra pred 25 leti so postojanko odprli.
V kratkem času se je nova planinska postojanka izredno priljubila obiskovalcem Kozjaka. Uvrstili so jo tudi v razširjeno slovensko planinsko pot in leta 1969 v pot čez Kozjak. Že 20 let pa jo skrbno upravlja Martina Voh, ki se zdaj poslavlja.