Delo, Šport: ... Tomaž Humar preplezal novo smer v Vežici
Zanjo je porabil tri dni in 15 ur efektivnega plezanja - Veliko nevarnega po hudičevih krempeljcih - Na ključnem mestu si je pomagal z ribiško palico
Nova smer, ki se imenuje Nespodobno povabilo, vstopi nekoliko levo od Črne lepotice (Jeglič - Karo, 1984) po izraziti poševni poči in se nadaljuje levo po mokrih ploščah do previsa. V previsu je Humar začel s tehničnim plezanjem. S pomočjo krempeljcev (plezalni pripomoček v obliki kljukice, ki ga plezalec zatakne za drobno luknjico ali robček) je prišel pod naslednji previs, v katerem je pustil specialček z rdečo gurtno. Do stojišča ga je ločila še prečka, v kateri si je spet pomagal s kremplji (A3+).
V STENI - Tomaž Humar med vzponom spomladi v Ospu.
Ko je na stojišču vlekel za seboj nahrbtnik, se mu je ta zataknil, njegova vsebina pa se je stresla na melišče pod steno. Ker nekaterih kosov opreme Humar kasneje ni našel, pod steno pa je bilo tisti dan (19. 6.) precej ljudi, prosi poštene najditelje, da mu opremo vrnejo.
Drugi raztežaj je spet začel s krempljanjem (A4-) po krušljivi zajedi, višje pa je lahko plezal prosto (V - VI, en detajl VII+). Po 60 metrih plezanja si je uredil stojišče v smeri Zelena greda, ki preči celo steno. Nad gredino je ključno mesto. Humar je imel s seboj ribiško palico, ki jo je še podaljšal z macesnovo vejo, tako da je bilo vse skupaj dolgo kakih sedem metrov. Na konec palice je dal krempelj, vanj pa vpel vrv. Potem se je močno stegnil in skušal zatakniti krempelj. Ko se je stvar zataknila, je požimaril navzgor in videl, da je krempelj zataknjen le za sigast robček, ki se počasi kruši. Viseč v njem je porabil dobrih deset minut, da je zabil klin. Mesto je ocenil A5.
Nad ključnim mestom je prek velikega previsa (A3-) prišel v zajedo (V+), ki ga je pripeljala na tretje stojišče. To je bila tudi najvišja točka drugega dne. Zadnji dan je začel plezati po krušljivi previsni zajedi (VI+), nato pa prečil desno čez plošče (A3, noži) do naslednje zajede, po kateri je plezal sprva prosto (V, VI), nato pa tehnično (A2+) do stojišča. Previsne plošče nad njim so spet zahtevale uporabo krempeljcev, tu in tam pa je lahko zabil kakšen klin (A3+ / A4-). Peto stojišče je uredil kakih osem metrov levo od svedrovca v Črni lepotici. Tudi v šestem raztežaju, v katerem je prišel do Akademske smeri, si je pomagal s krempeljci (A3).
Nespodobno povabilo ( A5, VII+ / A3+, VI+) je do stika z Akademsko visoko 150 metrov. Humar jo je plezal 19. 6., 27. 6. in 3. 7. Morebitne ponavljalce prosi, naj v tej smeri ne vrtajo svedrovcev, saj sam ni zavrtal niti enega. S svedrom je izvrtal le luknjice, v katere je zatikal krempeljce. Uporabljal je tudi nože. Zaradi krušljivosti je včasih zataknil krempeljce in nože za dve luskici hkrati, oboje povezal in šele potem vse skupaj tudi obremenil. Varoval se je v vseh raztežajih.
V času, ko se je ukvarjal s smerjo, je imel tudi nekaj težav z zdravjem. Ko je doma brusil specialne kline - nože, mu je v oko priletel opilek in štiri dni nanj ni videl ničesar. Komaj se je malo pozdravil, je dobil priložnostno delo - čiščenje silosov — pri katerem se je zaradi umazanije in neustrezne zaščite zastrupil.
MIHA PETERNEL
Zdaj prosta ponovitev Peklenske pomaranče
Miha Kajzelj in Gregor Kresal sta prosto ponovila krušljivo smer v Rzeniku - sprotno varovanje
Peklensko pomarančo v Rzeniku sta prva preplezala Pavle Kozjek in Silvo Kragelj maja 1983. Ocenila sta jo VI, A3 / IV-V. Smer je veljala za težko tehnično smer v slabi skali. Kasneje je bila nekajkrat ponovljena, preplezali pa so jo tudi pozimi.
1. julija sta Miha Kajzelj (AK Vertikala) in Gregor Kresal (AO Matica) opravila prvo prosto ponovitev: Prvi težji raztežaj (to je drugi raztežaj v smeri) sta preplezala po varianti, ki jo je Kresal preplezal že ob drugi ponovitvi z Rokom Žakljem. Varianta poteka desno od originala in v lepem prehodu pride naravnost do stojišča pri drevesu. Skala v varianti je dobra, težak je cel raztežaj (VII). Naslednji raztežaj, ki poteka čez streho in je zelo krušljiv, sta ocenila VIII-. Nad streho ju je čakal nekoliko lažji raztežaj (VI+), naslednji po pravilni zajedi pa je bil spet težji (VII- / VII). Tako sta priplezala do gredine sredi stene. Raztežaj nad njo sta prva plezalca ocenila s V+, vendar pa so kasneje - verjetno se je kaj podrlo - oceno tega raztežaja zvišali na VI, A2, A1. Tudi ta del smeri sta tokrat zmogla prosto (VII-, lepo plezanje). Do vrha stene potem nista imela več posebnih težav, saj ni nikjer težje od IV+.
Za vzpon sta potrebovala 11 ur. Vse raztežaje, razen najtežjega čez streho, sta zmogla s sprotnim nameščanjem varovanja. V najtežjem raztežaju sta najprej zabila dva dobra klina, trije pa so tičali v skali že od prejšnjih ponovitev, se spustila nazaj na stojišče in ga preplezala od spodaj. Verjetno gre za peto ponovitev in hkrati prvo, ki je bila opravljena v enem dnevu. Po Kresalovem mnenju je smer praktično opremljena in tudi kar dobro očiščena. Plezalec, navajen na svedrovce v Mišji peči, se s tem verjetno ne bi strinjal.
MIHA PETERNEL
Tri prvenstvene v Avstriji
Janko Oprešnik (AO Impol) je v stenah nad Gradcem v Avstriji preplezal tri prvenstvene smeri. Prvo sta proti koncu maja preplezala s Tomažem Humarjem v Brunntalu. Vstopila sta sredi velike votline, splezala naravnost ven iz nje in nadaljevala po gladkih ploščah do izstopa sredi velikega amfiteatra. Smer sta imenovala Enigma, zanjo sta potrebovala 9 ur, ocenila pa sta jo A3, A2+, VI+. Visoka je 220 metrov. Med vzponom sta uporabljala le profilce vseh vrst, ki sta jih zabijala v plitve zasigane poči.
Nekaj dni kasneje je prišel Oprešnik pod isto steno sam. Tokrat se je lotil prvenstvenega vzpona po stebru in razu desno od smeri Saxífraga. V spodnjem delu je plezal po ploščah, zgoraj pa po izrazitem razu in počeh. Smeri je dal ime Rambling rose (VII, 200 m, 6 ur). Varoval se je v treh raztežajih, smer pa je splezal na pogled.
Sredi junija je Oprešnik z Milkom Kropejem (AO Impol) v Schwaigerkammu (stena v bližini Brunntala) splezal še tretjo prvenstveno smer prek ogromne previsne plošče, ki se proti vrhu končuje s počjo - kaminom. Proti vrhu ju je presenetila nevihta. Double trouble, kot sta smer imenovala, sta plezala 12 ur in ocenila VII, A3.
(M. P.)
Solo vzponi Filipa Benceta
Filip Bence (AO Tržič) je tudi letos, tako kot že dolga leta, uspešen predvsem kot solo plezalec. Letošnjo sezono v Julijcih je začel z vzponi v Krmi. Najprej je 25. junija sam preplezal dve smeri v Velikem Draškem vrhu: Uroševo (V+, 600 m) in Neznano (V+, 600 m).
2. julija je, spet sam, preplezal prvenstveno smer v Velikem Draškem vrhu. Začel je med Medvoško in Uroševo, ki jo je prečkal ob strehi, nato nadaljeval desno od nje po čudoviti navpični poči vzporedno z značilnim kotom v osrednjem delu stene. Na vrhu poči je zavil po polici malo levo, nato pa splezal naravnost do roba stene. Plezanje je ves čas prosto (V - VI) v odlični skali. Višina smeri je 600 metrov.
3. julija je ponovil še Direktno (V+, 550m) in Zajedo (VI-, 550 m) v Šitah. Po policah je še precej snega, tako da so Šite še zelo mokre.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Vzpon na Grossglockner
Komisija za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije prireja 16. in 17. julija izlet na Grossglockner (3798 m). Ob prijavi se plača tolarski del stroškov (5000 SIT), ob prehodu meje pa še 250 ATS. V ceno je vključen prevoz, prenočišče in vodenje ter organizacija. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu na PZS, Dvoržakova 9 Ljubljana, tel. 312-553. Na istem naslovu lahko dobite tudi informacije o preostalih prostih mestih na trekingih v Nepal in Sikkim.
(M. P.)
Obvestilo
Poročila o alpinističnih in športno - plezalnih vzponih za objavo v Alpinističnih novicah pošiljajte na naslov Miha Peternel, Cesta na Brdo 11, 61111 Ljubljana, tel. (061) 267-169.
(M. P.)
Pokal Montana v športnem plezanju
Na umetni steni pri hotelu Pod Voglom v Bohinju bodo ob sobotnih večerih (pričetek ob 18h) 23. 7., 30.7. in 6. 8. tradicionalne tekme v športnem plezanju za pokal Montana. Tekme so namenjene vsem mladim do 18. leta. Lahko se jih udeležijo tudi plezalci, ki nimajo tekmovalne Učence. Dosežke s posameznih tekem bodo točkovali, na koncu pa bo pomemben skupni vrstni red. Najboljši bodo prejeli praktične nagrade. Organizator tekmovanja je podjetje Montana iz Tržiča, ki vsako leto prireja tudi šolo plezanja. Prijave in informacije v trgovini Montana v Tržiču, tel. (064) 53-200.
(M. P.)
Blagoslov v Šitah
Marjan Kovač (AO Mengeš) in Pavle Kozjek (AO Matica) sta v nedeljo, 3. julija, ponovila Blagoslov v Šitah. To je verjetno tretja ponovitev smeri, ki jo je prvi preplezal Franček Knez. Smer poteka med Stebrom in Zajedo.
V spodnjih raztežajih je plezanje precej kočljivo v ne najboljši skali. Ključni raztezaj poteka čez plošče. Varovanje v njem ni najboljše, čeprav sta v njem našla nekaj svedrovcev. Ti so slabo zavrtani, pa tudi ploščice so bolj sumljive kvalitete. Zaradi neviht sta izstopila po izstopu Zajede Šit. S tem sta izpustila zadnje tri raztežaje, ki pa so po skici sodeč že nekoliko lažji.
V smeri tiči bolj malo klinov. Nameščanje varovanja je na nekaterih mestih problematično. Za ponovitev sta potrebovala 7 ur. Ključni raztezaj sta ocenila VII, ostalo pa VI in V.
(M. P)
Še ena prvenstvena članov AO Železničar v Kotu
Macesnovi turni (1800 m) so stebri desno od glavnega vrha Macesnovca v dolini Kot. Stena je visoka 200 do 300 metrov in precej navpična. Teren pod steno je zelo razbit, skala pa krušljiva in drobljiva. Štefan Mlinaric in Bojan Počkar sta v tej steni 2. julija preplezala novo smer »Udari jo dol«. Vstopila sta 50 metrov levo od smeri Jerica (Pograjc-Praprotnik, poleti 1984), jo po 80 metrih prekrižala in potem plezala po stebru desno od značilne in edine zajede v steni. En raztežaj sta ocenila VI+, tri VI in enega V+, ostalo pa lažje. Čeprav smer ni zelo težka, zaradi slabe skale zahteva popolno koncentracijo pri plezanju in nameščanju varovanja. Za smer, ki je dolga 200 metrov, sta potrebovala 4 ure. V smeri sta pustila en klin, ponavljalcem pa priporočata jeseničane, kakšen zatič in morda še frende.
(M. P.)
Nobenih taks za Peru
Januarja letos je Federación Peruana de Andinismo y Deportes de Invierno razposlala pismo, ki pravi, naj se tuji hribovci in trekerji ob prihodu obvezno prijavijo, ob odhodu oddajo poročilo, predvsem pa naj plačajo takso 200 oz. 100 dolarjev za hribe nad 6000 m oz. pod 5000 m (tisti vmes naj bi bili, kot kaže, zastonj) itd. V 146., junijskem, biltenu UIAA piše, da gre za potegavščino: da so vprašali predsednika perujske planinske zveze, ki je napisal pismo, da kaj je zdaj to, in je rekel, da gre samo za ene vrste testiranje mednarodne reakcije na morebitno zaresno takso.
Bilten UIAA zato opozarja hribovce, naj ne plačujejo nobenih taks v Peruju, ker tam ni nobenih uradnih zahtevkov.
ALEŠ BJELČEVIČ
Marinellijev koluar v Monte Rosi
Urban Golob (AO Matica) in Žiga Petrič (AO Železničar) sta v noči s 3. na 4. julij preplezala Marinellijev koluar (D) v 2000 metrov visoki vzhodni steni Monte Rose. Iz bivaka na višini 3000 metrov sta začela ob 23 h. Bilo je zelo toplo, sneg sploh ni zmrzoval. Najprej sta prečila ledišča oz. snežišča, na katerih sta morala prečkati več 4 metre globokih plaznic. V zgornjem delu je sicer začelo zmrzovati, vendar pa so se pojavile nevarne klože. Zadnjih 100 metrov sta se ubadala z zelo trdim črnim ledom. Zaradi toplega vremena je čez steno ves čas padalo zapadno kamenje in led. V vpisni knjigi na bivaku je letos vpisan le en sam vzpon po Marinelliju in nič drugega. Stena očitno ne privablja množice alpinistov.
(M. P.)
Testiranje vrhunskih alpinistov
Na 7. seji Podkomisije za vrhunski alpinizem pri KA so govorili tudi o testiranju vrhunskih alpinistov na Fakulteti za šport. Za alpiniste z mednarodnim razredom so na Ministrstvu za šport v ta namen odobrili določena sredstva. PZVA pa meni, da bi skušali omogočiti testiranje tudi tistim vrhunskim alpinistom, ki letos nimajo mednarodnega razreda.
(M. P.)
Novice iz Julijcev
Tomaž Jakofčič (Akademski AO) in Boštjan Ložar (AO Matica) sta v soboto 25.6. ponovila Smer norčkov v Šitah. V tehničnem raztežaju sta morala zabiti še nekaj klinov. Za smer predlagata oceno VII-, A2+. Dan kasneje je Jakofčič z Rokom Černetom (AO Matica) preplezal Puntarsko (VI, 800 m) v Vršacu. Teden dni prej so v enem dnevu kar tri naveze plezale Parižanko v Debeli Peči (Černe - Jakofčič, Ložar - Primož Kunaver in Tomaž Jeras (AO Matica) - Miro Masnoglav (AO Rašica). Jakofčič in Miha Kajzelj (AK Vertikala) sta med pripravami na poletno sezono prosto (z rdečo piko) preplezala Tržaško (7b) v Ospu.
(M. P.)
Dvakrat v Chamonixu
Filip Bence (AO Tržič) in Peter Podgornik (AO Nova Gorica) sta letos dvakrat obiskala Chamonix, vendar nikoli nista imela posebne sreče z vremenom. Prvič sta bila v Franciji konec maja. Vreme je bilo precej slabo, pa tudi nevarnost snežnih plazov je bila precej velika. V krajših presledkih lepega vremena sta splezala ledni smeri Chere (D+) in Gabarrou - Martigny (TD) v Trianglu Mt. Blanc du Tacula.
Drugič sta prišla v Chamonix 18. junija. Na pot sta odšla, ker so Podgorniku italijanski alpinisti povedali, da so razmere v lednih smereh idealne. Vendar se je ob njunem prihodu vreme poslabšalo. Deževalo je do višine 4500 metrov. Ko se je vreme izboljšalo, je postalo zelo toplo, tako da so se razmere v lednih smereh močno poslabšale. Kljub slabim razmeram sta preplezala Smer annecyških vodnikov v severni steni Aiguille du Midi. Smer je dolga 1000 metrov in poteka v skrajno desnem delu stene. Smer je pretežno ledna, z naklonino ledu do 75 stopinj. V enem raztežaju je naklonina dosegla 80 stopinj, en raztežaj pa sta splezala po skali (IV). Čez led je ponekod tekla voda. Po Podgornikovem mnenju je najugodnejše obdobje za ledne vzpone v letošnjem poletju že mimo.
Ob povratku iz Francije sta se ustavila še v Dolomitih in v petih urah preplezala Constantini - Apollonio v Tofani di Rozes. Smer je bila še zelo mokra, tako da s prosto ponovitvijo ni bilo nič. Na sestopu je bilo še kar nekaj snega. V smeri so pred leti zavrtali nekaj svedrovcev za varovanje sedaj pa imajo vsi potolčene oz. polomljene ploščice. V skali tičijo le še navadni klini, tako da je za varen vzpon potrebno imeti frende, zatiče in kakšen klin.
(M. P.)
Druga smer v vzhodni steni Vrbanove Špice
Vzhodna stena Vrbanove Špice, ki krasi naslovnico najnovejšega plezalnega vodnička po dolini Kot (avtor je Bine Mlač), je dolgo čakala prve obiskovalce. Vzrok za to je verjetno v majhnem obisku Kota, pa tudi stena je bolj previsna kot ne. Prvo smer v njej sta pozimi 1989 preplezala Bojan Počkar in Jernej Stritih (Predigra, VI+, 160 m), potem pa je stena spet samevala.
25. junija sta Štefan Mlinaric in Žiga Petrič (oba AO Železničar) preplezala drugo smer v njej. Začela sta 50 metrov desno od Predigre, izstopila pa 10 metrov levo od nje. V spodnjem delu prevladuje tehnično plezanje po navpičnih in gladkih ploščah (A2+), v zgornjem pa je plezanje večinoma prosto (VI+). Skala je povprečna, mestoma precej krušljiva. V zgornjem delu sta pustila 3 kline. Smer se imenuje Abrahamov popek, ocenjena je VI+, A2+, dolga pa je 150 metrov. Plezala sta jo 8 ur in pol. Priporočljiva oprema za ponavljalce: 20 različnih klinov (specialčki, tanki in debeli), 2 do 3 profile in kakšen frend.
Obe smeri v vzhodni steni Vrbanove Špice vodita čez, na pogled, najlažji del stene. Prostora za nove in zahtevne smeri je v njej še več kot dovolj. (M. P.)
Slovenski steber Šiša Pangme
Modernejše himalajske smeri, še posebej težje, alpinisti ponavljajo dokaj redko, zato so tovrstne informacije vedno zelo zanimive. Iz revije High je sedaj mogoče razbrati, da sta Slovenski steber, ki sta ga prva preplezala Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj med 17. in 19. oktobrom 1989 (IV-V, do 65 st.)l ponovila Marco Bianchi in Piotr Pustelnik; na vrhu Šiša Pangme (8027 m) sta bila 6. oktobra 1993. Podrobnosti žal (še) niso znane.
(F.S.)