... v Biosfernem območju Julijske Alpe so primer dobre prakse, a prostora za napredek je še veliko
Javni zavod Triglavski narodni park je na sejmu Narava - zdravje, ki poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, pripravil okroglo mizo z naslovom Avtobusni prevozi v Triglavskem narodnem parku: Rezultati dobre prakse izvajanja prevozov v poletju 2022 in predstavil smele dolgoročne cilji Biosfernega območja Julijske Alpe na področju izvajanja trajnostne mobilnosti.
Ljubljana. Na sejmu Narava - zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v petek, 9. septembra, potekala okrogla miza z naslovom Avtobusni prevozi v Triglavskem narodnem parku: Rezultati dobre prakse izvajanja prevozov v poletju 2022 in smeli dolgoročni cilji Biosfernega območja Julijske Alpe (BOJA) na področju izvajanja trajnostne mobilnosti, ki jo je pripravil Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP). Vodila jo je Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe JZ TNP, sogovorniki pa so bili dr. Tit Potočnik (direktor JZ TNP), mag. Jelena Hladnik (Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za ohranjanje narave), Aleš Zdešar (strokovna služba JZ TNP), Klemen Langus (direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe), Blaž Veber (direktor Turizma Kranjska Gora), Miro Kristan (Posoški razvojni center) in mag. Matjaž Vrčko (Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko).
Za blažitev pritiska motornih vozil je učinkovito orodje omogočanje sezonskih javnih prevozov najširši javnosti
Kot je poudarila Majda Odar iz JZ TNP, je pritisk motornih vozil na posamezne predele Triglavskega narodnega parka v poletnih sezonah izjemen. Cilj upravljavca parka v sodelovanju z deležniki (občine, turistične organizacije, razvojne agencije) je omiliti pritisk motornih vozil, pri čemer vzpostavitev trdih ukrepov, kot je omejitev dostopa v alpske doline in na prelaze, predstavlja dolgotrajen in zahteven postopek. Za blažitev pritiska motornih vozil je učinkovito orodje omogočanje sezonskih javnih prevozov najširši javnosti. Nezanemarljiva pomembna dodana vrednost sezonskih javnih prevozov tako v poletnem kot v zimskem času je omogočanje mobilnosti prebivalcem naselij na območju narodnega parka, ki so zaradi kraja bivanja ali drugih okoliščin manj mobilni oziroma sploh niso mobilni. »Upoštevaje pomen izvajanja javnih prevozov na območju narodnega parka za zagotavljanje optimalnega upravljanja narodnega parka in predvsem za doseganje ciljev na področju varovanja narave smo prepričani, da je potreba po zagotovitvi optimalnih razmer za izvajanje trajnostne mobilnosti izredno aktualna in nujna bolj kot kadarkoli prej,« je poudarila Majda Odar.
Dr. Tit Potočnik, direktor JZ TNP, je spregovoril o letošnji poletni turistični sezoni z vidika opazovanj različnih služb JZ TNP in izpostavil osrednje izzive. Letošnja sezona namreč predstavlja superlativ v marsikaterem pogledu, prenočitvene kapacitete so bile denimo v veliki meri razprodane že spomladi. »Navade ljudi se spreminjajo, ljudje vse manj dopustujejo na morju in se odločajo oddih preživeti v Triglavskem narodnem parku in okolici, kjer ni tako vroče, kjer pričakujejo več miru ter priložnosti za počitek in rekreacijo. Zato je bilo obiska precej. Vse to so obiskovalci včasih, ko obisk ni bil tako množičen, tudi dobili, zdaj pa je pritisk ljudi zelo velik,« je poudaril. Za usmerjanje obiska je sodelovanje med JZ TNP in lokalnimi turističnimi organizaciji nujno, prav tako z ministrstvi in ostalimi deležniki. »Cilj, ki bo dolgoročno poskrbel za ohranjanje narave in vzdržno življenje prebivalcev ter prijeten obisk parka, je, da bi sčasoma s spreminjanjem navad ljudi organiziran javni prevoz ostal edina možnost za obisk najbolj priljubljenih točk Triglavskega narodnega parka,« je dodal direktor JZ TNP.
Dobre izkušnje iz Bohinja in Posočja
Ena vodilnih destinacija na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji je Bohinj. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je predstavil izkušnje z letošnjimi organiziranimi javnimi prevozi na njihovem območju. »Številke rastejo iz leta v leto. Letošnjo zimo smo prepeljali skoraj 20.000 potnikov, poleti pa okoli 55.000, skupaj s prevozi v Posočju se številke gibajo okoli 100.000 prepeljanih potnikov. Vendar pa je treba za spreminjanje navad ljudi napredek doseči med drugim tudi na področju infrastrukture,« je povedal Langus.
Tudi v Posočju zaključujejo drugo sezono prostorsko in časovno pogostih prevozov na primorski strani Triglavskega narodnega parka in BOJA, pri čemer dodano vrednost predstavljajo prevozi na precej odmaknjena, a vseeno zelo priljubljena planinska izhodišča. Kot opaža Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra, pri njih še posebej do izraza pride nujnost ponudbe javnih prevozov lokalnemu prebivalstvu vasi pod Krnom, Pologom, Mangrtom, Kobariškim stolom,.. »Glavna težava pri nas je, da je osnovna shema javnega prevoza zelo šibka. Če želimo napredek na tem področju, se je treba lotiti tudi tega. Izzivi so tudi finančne narave,« je omenil Kristan in izrazil pričakovanje, da bo tudi država posodobila in dvignila nivo storitev javnih prevozov.
Do digitalizacije voznih redov z nujno podporo države
V BOJA so prepričani, da je nadaljnji razvoj digitalizacije voznih redov nemogoč brez sodelovanja in podpore pristojnega ministrstva, predvsem v vsebinskem in tehničnem smislu. Mag. Matjaž Vrčko z direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo je pojasnil zgodovinske razsežnosti razdrobljenosti potniškega prometa v Sloveniji. Po njegovih besedah je digitalizacija voznih redov rednih linij javnega prometa velik izziv. Napovedal je, da naj bi predvidoma prihodnje leto zaživel digitalni iskalnik voznih redov javnih prevozov.
Sektor za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor in JZ TNP v letošnji sezoni namenjata izdatna sredstva v podporo trajnostni mobilnosti. Podpora javnim prevozom, digitalizaciji javnih prevozov oziroma voznih redov in podpora e-mobilnosti predstavljajo pomembno podporo prizadevanjem lokalne skupnosti in destinacija na območju TNP oziroma BOJA. Sektor za ohranjanje narave je v tem primeru nujen povezovalec med območjem in ministrstvi, ki so zadolžena za usmerjanje obiska preko trajnostne mobilnosti. Mag. Jelena Hladnik z omenjenega sektorja na Ministrstvu za okolje in prostor je opozorila: »Naloga ministrstva je ohranjanje narave, skladno s tem pa si izrecno želimo usmerjanja obiskovanja v sodelovanju z lokalnimi prebivalci in trajnostne mobilnosti. Podpiramo digitalizacijo in omogočanje prijaznega javnega prometa. Te naloge smo prepoznali kot prioritetne in smo jim namenili več sredstev.« Za vse dejavnosti pa je, kot je dodala, treba pripraviti pravne podlage, za kar si na ministrstvu prav tako prizadevajo.
O omejevanju obiska v alpskih dolinah
Govorci so se na okrogli mizi pogovarjali tudi o omejevanju prometa v alpskih dolinah in na prelazih, ki je poleg vzpostavljanja javnega prevoza in digitalizacije voznih redov eden izmed osrednjih ciljev usmerjanja obiska. Aleš Zdešar iz strokovne službe JZ TNP je pojasnil, da je bila posebna pozornost v letošnjem letu namenjena dolini Vrata. Ena izmed najbolj obiskanih dolin v TNP je dobila asfaltirano cesto. Naravovarstveno soglasje predvideva vzpostavitev ustreznega prometnega režima v enem letu po tem. »Trenutno še nismo prišli do soglasja v zvezi s postavitvijo zapornice. Prizadevamo si, da bi Ministrstvo za infrastrukturo prepričali, da je državno cesto v Vrata treba zapreti zaradi varstva narave,« je dodal.
Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber je opisal vsakodnevne razmere na cestah v občini, še posebej v dolini Vrata. »Stvari gredo v pravo smer, razmere, ki so bile kaotične, so zdaj veliko boljše. Treba pa je pri vsem tem razmišljati o trendih, ki jih narekuje hiter tempo življenja, kar se odraža tudi na navadah obiskovalcev,« je prepričan. Ob koncu pa je dr. Tit Potočnik poudaril, da območje TNP predstavlja prostor, kjer se srečujejo mnogi interesi. Kljub vsemu pa si je, kot je dejal, za obisk treba vzeti čas. Tako poskrbimo za svojo psihično in fizično sprostitev, hkrati pa tudi za ohranjanje narave.