Janez Pikon: Višje in malo bolj vzhodno je zasneženi grič v smeri pogorja Porezen in pravi razglednik Bičkarjev vrh, ta je komaj kaj višji, kot Zaklančarjev kovk. 
Razgibani greben me privede do najvišjega delno poraščenega vrha na blago izpostavljeni pomol ob vzhodnem, kar panoramskim razglediščem. Spustim se po travniku navzdol in se proti parkirišču dvignem na Tuškov grič, ter ob kmetiji Bičkar na Bičkarjev vrh (1105 m). Razgled je bil kljub večernemu mraku čudovit in vas Davča je ležala pod menoj, Cimprovka je zakrivala Porezen, kar vrtel sem se naokoli in pogledoval.
Panoramski pogled na obsijane travnate strmine s planinskimi travniki, kjer občasno gostujejo gamsi z drugo gozdno divjadjo je bilo to gorsko bogastvo nekoč rezervirano le za domačine. Na sedlu Razpotje (Raspet, 1068 m) je urejena in označena krožna pot z izhodiščem s sedla Raspet, med Gorenjimi Novaki in Zgornjo Davčo. Zložnemu spuščanju sledi prehod z gozdnim nadaljevanjem preko studenčka, strmo navkreber po označeni stezi.
Severno vodi bolj položna smer po kolovozu in preko sončnega travnika višje v gozd, z blagim vzponom severno pod vrhom Prvič in dlje nad travniki vasi Zgornja Davča na sedlo med gozdnima vrhoma Prvič (1253 m) in Črtov rob (1341 m) v smeri severozahodno že v pobočju, s čudovitim pogledom zahodno na Porezen (1630 m), Pohoški kup (1542 m) in Hoč (1514 m) z očakom Triglavom v ozadju. Prekinjajoči stezi sledim navkreber na izpostavljeni gozdni vrh Črtov rob z izjemnim pogledom v smeri jugovzhodno na Škofjeloško hribovje in bližnjo okolico vasi Gorenji Novaki.
Celoten greben je eno samo razgledišče s številnimi počivališči in klopcami, s pogledom na severozahodno pobočje vasic Gorenji in Dolenji Novaki, med razglednimi travniki izstopajo višji gozdni vrh Drnova (1004 m), ter Veliki Njivč (915 m) in Mali Njivč (758 m), ki skupaj tvorita poznano sotesko Pasica nad Bolnico Franjo. Pogled seže še dlje na Črni vrh (1288 m), Blegoš (1562 m), ter severno v smeri pogorja Ratitovec, z obrisi Storžiča, Kočne in Grintovca, ter ostalih visokih gora Kamniško Savinjskih Alp v ozadju.
Odpirajo se krožno, panorame od Jelovice do Šebreljske planote in Krna do Triglava. Sestop in vzpon na razgledišče je opremljen z lesenimi stopami. Svojevrsten razgled na celotno Škofjeloško hribovje, Polhograjske Dolomite, Idrijsko in Cerkljansko hribovje, ter Vojskarsko planoto, nudi pogled še na jugozahod v smeri poznanega vrha Kojca (1303 m) in Šentviško, ter Šebreljsko planoto. Čisto ozračje mi pričara pogled na Trnovski gozd in dlje do Jadranskega morja.
Privoščim si daljši odmor in zopet sledim oznaki (Novaška lok smučka), ta me vodi preko nižjega vrha Držetina (1291 m), kjer se z razgledne točke Na vrh Plazi (1344 m), s pogledi se še zadnjič ozrem južno z grebena, ki vodi v smeri gore Porezen, sledi vrh Hum (1423 m), v smeri Vrš (1300 m) in sedla Velbnik (1331 m), na Medrce (1411 m), krožno sestopim severno po planini ob vrhu Konjsko brdo (1344 m) v grapo ob vasi Zgornja Davča, kjer si ogledam še slikovite Davške slapove.
Janez Pikon