Mladina, 08.08.04: Naravovarstveniki, planinci in občani proti goa trance zabavi v Kamniški Bistrici – Ustrašili so se zaradi izumrtja živalskih vrst in okužb krajanov z virusom HIV
BLOKIRAN TRANCE FESTIVAL
NARAVOVARSTVENIKI, PLANINCI IN OBČANI PROTI GOA TRANCE ZABAVI V KAMNIŠKI BISTRICI
SINIŠA GAČIČ, FOTO GREGOR HVASTJA
»Party odpade,« mi je z ubitim glasom zatrdil organizator goa trance zabave Spirit of the moon Aris Kemper, ko sem ga dan pred našim drugim mednarodnim trance festivalom povprašal o usodi prireditve. »Že imate nadomestni plac?« sem nadaljeval, Aris pa je z glasom enako melanholične barve odvrnil, da je za kakršnokoli deportacijo festivala ostalo premalo časa. Čeprav so mi navedene besede organizatorja festivala Spirit of the moon, ki naj bi potekal v gorskem objemu okoliša Kamniške Bistrice, zagotavljale, da nadomestne lokacije ne bo, se je po več ljubljanskih gostilnah ves konec tedna šušljalo o nekem novem placu, ki naj se ne bi bil določen. V petek, ko naj bi se ples začel, sem v prepričanju, da tokratne polne lune na našem delu neba ne bo dodatno mistificirala trance godba, odpovedal fotografa in počasi pozabil na kamniške goa trance razprtije. Pa so vendar v petkovi noči do mene prišle zanesljive informacije o nadomestni lokaciji in ni mi preostalo drugega, kot da v soboto spet pokličem fotografa in se z njim odpravim na ples, ki so ga pregnali s kamniškega konca. Natančnih koordinat nadomestnega trance plesišča nisem poznal, ustna sporočila so obiskovalce usmerjala do precej znanega Slavkovega doma nad Mednim, od tam pa so gozdno pot označevale festivalske markacije. Ob mojem prihodu je bilo več deset avtomobilov parkiranih za kar prijeten sprehod stran od plesišča na jaši, kjer je pod polno luno plesalo kakšnih 300 ljudi. Kot mi je kasneje povedal Aris, ples v gozdu nad Mednim ni bil več festival Spirit of the moon, šlo je za »zasebno zabavo, kjer je vsak posameznik odgovarjal zase«. Okoli majhnega priložnostnega odra, s katerega je domača postava trance Df-jev slavila polno luno, je bilo videti kar nekaj stojnic, namenjenih za kamniško zabavo, okolica je bila okrašena z obarvanim platnom in živobarvnimi nitkami, ki ponoči fluorescentno oživijo v odsevu neonske luči in imajo za gozdno jaso nujno potreben goa trance vizualni učinek. Večina prisotnih je plesala, med njimi so v prvih vrstah skakljali psi, stanje duha plešoče množice pa je dirigiral DJ, ki mu je polna luna svetila naravnost v oči. Število obiskovalcev bi se marsikomu, ki je navajen popularnih množičnih najstniških tehno-zabav, zdelo zanemarljivo, vendar je bila tamkajšnja slika verjetno pravi odsev velikosti goa trance scene pod Alpami. Rojevati se je začela nedavno, tam nekje ob prelomu tisočletja, danes pa recimo Ljubljani ponuja približno dve zabavi na mesec, kar ji na alternativnem urbanem kulturnem prizorišču zagotavlja že precejšnjo prepoznavnost. Precejšnjo neprepoznavnost pa goa trance trpi med našo širšo javnostjo, recimo med tisto v Kamniku, ki je zabavi nasprotovala, se preden ji je uspelo povprašati o njeni vsebini. Gre za glasbeno smer, ki ima, kot pove že samo ime, korenine v mestu Goa na jugozahod-ni obali Indije. Za izumitelje te vize trance glasbe veljajo hipijevski romarji, ki se jim od 70. let ni uspelo vrniti iz Indije. Med eksperimentalnim raziskovanjem tamkajšnje kulture so jim ob rojstvu elektronske glasbe v roke prišli sadovi zahodnega glasbeno tehnološkega napredka, s katerimi nekako od 90. let ustvarjajo goa trance glasbo. Gre za ritem s precej hitrimi udarci, ki pogosto nastopajo v ponavljajočem se zaporedju, obdani pa so z mnogimi raznobarvnimi organskimi zvoki, ki naj bi v skladu s hitrim beatom (po hipijevskem izročilu tudi s prenekatero opojno substanco) pri poslušalcu zagotovili višje, psihedelične učinke. DJ-ji bodo glasbo označili za kreativni beg iz obstoječega režima, ki slehernika pita s potrošniškimi navadami. Praviloma goa trance zabave potekajo v naravnem okolju, udeležuje se jih starejša publika, ki velja za ekološko ozaveščeno. Na partijih se večinoma kuha vegetarijanska hrana, organizatorji obiskovalce spodbujajo k spoštovanju okolja, tako so recimo na portugalskem goa trance festivalu Boom obiskovalci dobili epruvete, da so vanje shranjevali cigaretne ogorke, organizator pa jih je kasneje napolnjene odkupil za 1,5 evra. Podobno ekološko angažirani so bili tudi snovalci nesojenega kamniškega festivala Spirit of the moon, ki so prek spleta morebitne obiskovalce opozarjali: »Obranite naravo čisto in nedotaknjeno. Na prizorišču smo poskrbeli za odlagališča smeti, ob vhodu pa boste dobili se dodatno vrečo za smeti, namenjeno za kamp.« Čistilno akcijo so ob koncu rezervnega zasebnega partija izpeljali tudi obiskovalci plesa v gozdu nad Mednim, ki so bili z improvizirano zabavo videti zadovoljni, vseeno pa je bilo mogoče čutiti grenak priokus, saj bi vsa stvar v alpski dolini delovala veliko bolj veličastno. In kaj je sploh povzročilo težave, ki jih je goa trance festival imel v Kamniški Bistrici?
ŠTEVILNI KAMNIČANI SO, ČE BI BILA ZABAVA IZPELJANA, OBLJUBLJALI BARIKADE, VERJELI PA SO RAZNIM KAMNIŠKIM AKTIVISTOM, KI SO SE GOA TRANCE ZABAVE USTRAŠILI ZARADI IZUMRTJA ŽIVALSKIH VRST IN OKUŽB KRAJANOV Z VIRUSOM HIV.
|
Organizator je prireditev, kjer je pričakoval približno 500 ljudi, policijski postaji Kamnik prijavil že davnega maja, v začetku junija pa so mu iz urada župana občine Kamnik poslali potrdilo, da so prejeli pisno obvestilo o organiziranju prireditve. Birokratske zadeve so bile videti urejene, zato so organizatorji začeli propagandne dejavnosti, te pa so novico o »
mednarodnem festivalu moderne napredne glasbe« ponesle tudi do Meddruštvenega odbora kamniškobistriškega območja, ki je na svoji seji le dva dni pred festivalom obravnaval problematike javne prireditve. Predsednik Lado Kladnik je po seji na več naslovov, med drugim kamniškemu županu, MNZ-ju in Inspektoratu RS za okolje in prostor, poslal »
zahtevo za preklic dovoljenja za organizacijo prireditve«, o kateri je očitno vedel bore malo, saj jo je imenoval kar z imenom prireditvenega prostora »
International picnic pri Jurju«. V svoji nevednosti je zato »
na podlagi razpoložljivih informacij« sklenil, da bo prireditev, ki je bila jasno oglaševana kot glasbeni festival, »
presegla okvire piknika z nastopom raznih skupin v živo«. Zahtevo po prepovedi je utemeljil s tem, da je območje Kamniške Bistrice poseben rekreacijski prostor za številne Kamničane, kmalu bo razglašen za regijski park, ki predstavlja »
življenjski prostor številnim občutljivim živalskim in rastlinskim vrstam, ki jih močan hrup dezorientira, postanejo fobične in pričakujemo lahko, da bodo zaradi močnega stresa marsikatere živali tudi poginile ali za vedno izginile s tega območja«. Poleg naravovarstvenih pomislekov pa se je MBO kamniškobistriškega območja ustrašil tuđi substanc, ki naj bi spremljale takšne prireditve. Šlo naj bi za »
močne psihedelične substance, pa tudi za stimulatorje, ki so v Sloveniji zakonsko prepovedani«. Po njihovem bi po prireditvi »
posledično ostalo ogromno odvrženih injekcijskih igel, razpršenih v prostoru, ki ni omejen. Ta naključnost bo onemogočala kvalitetno odstranitev teh igel, kar bo predstavljalo ogroženost za poznejše obiskovalce (HIV, AIDS, hepatitis). Prav tako bodo ostali ostanki drog, ki bodo kasneje predstavljali nevarnost predvsem za otroke.« Istega dne je sledil se protest društva Mountain Wilderness Slovenije, ki ga je podpisala generalna sekretarka društva in znana voditeljica nekdanje oddaje Gore in Ijudje marjeta keršič - svetel. Županu je »
v imenu vseh ljubiteljev mirnega doživljanja gorske narave« izrazila »
globoko ogorčenje nad dejstvom, da bo za nekaj dni ena naših najlepših alpskih dolin spremenjena v prizorišče mednarodnega rave partija«. V društvu MWS so bili ogorčeni se nad tem, da bo prireditev v času, ko je najemodajalec s pogodbo oddal taborni prostor v najem vzgojno-izobraževalni mladinski skupini planinskega društva, ki so mu starši zaupali otroke v veri, »
da se bodo otroci naučili pravilno spoštovati gorsko naravo in bodo uživali v njej«, to pa naj bi jim »
skandalozno« preprečili goa trance prireditev in njeni obiskovalci. V dopisu je Keršič - Svetelova pozvala župana, naj stori vse, kar je v njegovi moči, »
da zagotovi planincem, alpinistom in izletnikom nemoteno možnost doživljanja narave in tudi naravne zvočne podobe Kamniške Bistrice in gora nad njo«, poleg tega pa je župana opozorila, »
da je tovrstna prireditev zelo zelo sporna glede na veljavno slovensko zakonodajo«. Ko je bila fronta zoper organizatorja odprta že na dveh koncih, so se nad študenta, ki je zadnjih pet mesecev zastavil za skoraj neprofitno promocijo goa trance kulture pri nas, spravili se birokratski organi. Policija je Arisa le tri dni pred prireditvijo obvestila, da je njegova vloga za prijavo javne prireditve nepopolna, saj ni imel dovoljenja za čezmerno obremenjevanje okolja s hrupom, ki bi ga povzročila prireditev. Vlogo za dovoljenje je Aris s pomočjo ljudi z Upravne enote Kamnik poslal na občino, ta pa je v zahtevi za dopolnitev vloge od organizatorja zahtevala nemogoče - naj v enem dnevu zagotovi, da pooblaščena organizacija opravi presojo vplivov prireditve na okolje. Kamniški župan Tone Smolinkar mi je v pogovoru neprestano zatrjeval, da razlog za birokratske zaplete, ki so se sumljivo pojavili le nekaj dni pred prireditvijo, nišo pritiski, ki so jih občani in društva nekaj dni izvajali na kamniškega poglavarja. Čeprav se društvo MWS na internetni strani občini in policiji zahvaljuje za pomoč pri blokadi zabave, je šio po županovem mnenju le za spoštovanje zakonov, ki se jih organizator ni držal. Po zapletih na občini se je fronta zoper kamniško goa trance prireditev odprla se na enem koncu. Izbruhnil je spor med organizatorjem in najemodajalcem prireditvenega prostora, ki se navkljub podpisani najemni pogodbi nista mogla sporazumeti. Kot se za gorenjski konec spodobi, je bil vzrok spora denar. Marjan Jeraj, pogodbeni upravljavec International picnic centra pri Jurju, je od organizatorja, čeprav njuna pogodba tega ni določala, zahteval nekaj denarja vnaprej. Ker mu ga Ariš pred začetkom festivala ni mogel zagotoviti, je počilo tudi med njima, tako da mi je Jeraj ob obisku zatrjeval: »
Tudi če bi mu župan dal dovoljenje, mu jaz ne bi dovolil izpeljati prireditve. Ne bom se pustil žejnega peljati čez potok.« Ko sem Jeraja, ki že 14 let upravlja center, spraševal o ekološki nevarnosti, ki naj bi jo za kamniški naravni biser pomenile zabave, mi je navrgel imena kar nekaj glasbenih skupin, ki so pred njegovo krčmo že zabavale ljudi: »
Tu so stalno zabave, igrali so Slaki, Marele International, Ravbarji. Tu je bilo že štiri do pet tisoč ljudi, recimo na zboru gorenjskih penzionerjev je bilo 4500 ljudi.« Ob tem pa mi je dal jasno vedeti, da si pred svojo hišo ne želi »
repa«. Jerajeva hči, ki se je ravno takrat mudila ob naši mizi, je očeta popravila, da gre za »
rejversko zabavo«. Jeraj torej niti ni natanko vedel, česa si ne želi na svojem dvorišču, tudi kamniški župan mi je na vprašanje, kaj ve o goa tranceu, povedal, da ne ve nič, saj je nekdanji novinar TVS za ta glasbeni žanr le slišal. Podobno kot najbrž tudi številni Kamničani, ki so, če bi bila zabava izpeljana, obljubljali barikade, verjeli pa so raznim kamniškim aktivistom, ki so se goa trance zabave ustrašili zaradi izumrtja živalskih vrst in okužb krajanov z virusom HIV. Dokler takšnih naravovarstvenikov ne bo nihče izobrazil in jim povedal, da so ljubitelji goa trance glasbe povsem navadni in zdravi ljudje, ki jim je do naravnih bogastev prav toliko kot ekologom iz planinskih društev, do takrat bodo pod Alpami tovrstne zabave preganjali pod krinko pravnih določil, njihove obiskovalce pa označevali za narkomane, katerih glavni namen je skrivanje injekcijskih igel po gozdovih okoli Kamniške Bistrice.
