Dnevnik, 19.10.04 – Primož Knez: V Mojstrani bi radi planinski muzej, a se zatika pri denarju, saj PZS pravi, da ta hip za gradnjo nima niti tolarja
po spletni objavi
Bo Triglavska muzejska zbirka na cesti?
V Mojstrani bi radi planinski muzej, a se zatika pri denarju, saj PZS pravi, da ta hip za gradnjo nima niti tolarja
MOJSTRANA - Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani je že dvajset let edini muzej v Sloveniji, ki priča o bogati zgodovini planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe. Gradivo o razvoju planinstva, življenju in delu v gorah, predvsem pa bogato dediščino triglavskega župnika Jakoba Aljaža so zbirali že v šestdesetih letih, selili so jo po raznih razstavah, pred dvajsetimi leti pa odprli Triglavsko muzejsko zbirko, ki je v Mojstrano privabila že 40.000 ljubiteljev planin. Muzeju pa se obetajo hudi časi, saj vse kaže, da bo zbirka prvega januarja leta 2007 na cesti.
Denacionalizacijski postopek vračanja stavbe, v kateri domuje Triglavska muzejska zbirka, je skorajda končan, novi lastniki pa so napovedali, da bodo Planinskemu društvu Mojstrana dovolili bivanje v hiši le še do konca leta 2006. Ker so v društvu to vedeli že dalj časa in ker se zavedajo, da je za 1540 eksponatov ter na stotine slik in razglednic že v sedanji hiši premalo prostora, že več kot deset let razmišljajo o Slovenskem planinskem muzeju.
ŽE ZBIRALI DENAR
"V Mojstrani smo naredili vse, kar je v naši moči. Kupili smo zemljišče, pripravili idejne rešitve, leta 1997 so občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park in naše društvo celo podpisali pismo o nameri izgradnje planinskega muzeja in informacijske točke TNP. Pripravili smo program in ga predstavili društvom po Sloveniji, ki so že začela zbirati denar, pripravljenost na financiranje sta pokazala tudi občina in TNP, najšibkejši člen v verigi pa je Planinska zveza Slovenije, ki bi se kot krovna organizacija planincev morala najbolj zavzemati za planinski muzej, pa se ne," je razočaran
Miro Eržen, predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana.
Rešitvi za zares bogato in zanimivo zbirko sta le dve - da se pospeši projekt izgradnje planinskega muzeja, ki pa je vreden kar 600 milijonov tolarjev in je zelo malo možnosti, da bi ga zgradili do konca leta 2006, ali pa da občina Kranjska Gora sama poskrbi za zbirko, ki je ne nazadnje zaščitena z občinskim odlokom.
"Občina sama nima denarja za to. Ko se bomo morali izseliti iz te hiše, ne bomo imeli niti prostorov za deponiranje zbirke," je razočaran Miro Eržen.
Iskreno žalosten pa je 85-letni idejni vodja in prava duša muzeja Avgust Delavec . "Če bi zbirko morali zapreti, bi bilo to res slabo za Mojstrano in planinstvo nasploh. Tudi osebno mi je ob takih novicah hudo, saj smo gradivo zbirali že leta 1969. Menim, da se je Planinska zveza Slovenije premalo zavzela za rešitev naše zbirke. Ne nazadnje planinstvo potrebuje sodoben, strokovno podkovan muzej, kakršnega poznajo v svetu, ne pa prostovoljne zbirke, s kakršno se trudimo mi sami."
POTREBEN JE CENEJŠI PROJEKT
Predsednik Planinske zveze Slovenije
Franc Ekar, na katerega je letelo največ očitkov zaradi težav, je očitke zavrnil. "Tisti, ki na skupščini PZS sprejemajo sklepe o gradnji planinskega muzeja, naj prevzamejo odgovornost in zberejo še denar. Srčno upam, da muzejska zbirka ne bo pristala na cesti, a odgovornosti za to ne morem sprejeti. Dejstvo je, da smo se domenili, da bo planinski muzej v Mojstrani, dejstvo pa je tudi dobro sodelovanje s TNP ter občino Kranjska Gora. Potrebno bo narediti projekt, ki bo finančno bolj realen in bo stal največ 200 milijonov. PZS nima ta hip za gradnjo planinskega muzeja niti tolarja," je dejal Franc Ekar.
Primož Knez