Anonym 16.07.2008 17:10 1564 0

Borl, čeprav zapuščen, še vedno vabi

Večer - Slavica Pičerko Peklar: Grad nad Dravo je v državni lasti, ta pa kar ne najde najemnika, ki bi grajsko dogajanje spet oživil

Ob cesti, ki pelje s Ptuja proti Zavrču in istoimenskemu mejnemu prehodu s sosednjo Hrvaško, nad Dravo, ki tod še teče v svoji stari strugi, stoji grad Borl, eden najstarejših na slovenskem Štajerskem. V preteklosti je imel prav zaradi svoje izjemne strateške lege pomembno vlogo, prvotno pa je bil celo obmejna ogrska postojanka in je verjetno bil zgrajen že v prvi polovici 12. stoletja.

Madžarsko ime za grad je Borlyn, kar označuje rečni prehod, znan pa je tudi pod nemškim imenom Ankenstein. Grad, ki je danes v lasti države, ta pa že nekaj let neuspešno išče najemnika, je v svoji zgodovini menjal več lastnikov, bil je tudi v posesti družine Sauer, ki je v okolici gradu zgradila cerkve sv. Barbare, sv. Ane in sv. Elizabete, prav ta rodbina pa je pripomogla tudi k razvoju šolskega pouka pri sv. Barbari. Na gradu je pol stoletja živela tudi Jožefa pl. Leslie in je Borl leta 1843 odstopila nečaku Ferdinandu Vurmbrandu Stuppahu. Ta je grad preuredil v letno rezidenco in uredil okolico. Med 2. svetovno vojno so nemški okupatorji grad spremenili v zbirno taborišče za slovenske rodoljube, po vojni pa je prešel v splošno ljudsko premoženje in bil nekaj časa celo zavetišče za vojne sirote. Kasneje so na gradu Borl odprli hotel z restavracijo, ki pa so ju po letu 1980 zaprli. Danes je grad, omenja v svojih razmišljanjih domačinka Mira Jerenec, zapuščen in prazen in na gradu se čez leto zvrsti le nekaj občasnih kulturno družabnih prireditev. Ena takih je tamburanje, ki ga junija prirejajo cirkulanski tamburaši, julija vabijo na grad člani Društva rejcev drobnice Haloze, tam so tudi prireditve, na katere vabijo vinogradniki.

V nekdanji grajski konjušnici je še nekaj let nazaj deloval manjši gostinski lokal, pred leti so vabili na svoje prireditve v okviru evropsko odmevnega festivala Idriart kulturni ustvarjalci iz vse Evrope, zadnje čase pa objekt večino dni v letu sameva in se njegovi obiskovalci lahko sprehodijo le po vse bolj zapuščeni okolici gradu, ki pa še vedno kaže, da je bil tod včasih lepo urejen park, kjer so si popotniki radi oddahnili. Pred več kot tridesetimi leti so se ljudje od blizu in daleč na Borl hodili celo kopat, saj je bilo takrat v parku pod gradom urejeno kopališče z bazenom, ki ga danes prerašča trava.

Pred tremi leti so domačini, ki jim ni vseeno, kaj se z gradom dogaja, in bi želeli ta dragoceni kulturni spomenik ponovno oživiti, ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl. Ta v vsej svoji veličini, na srečo je bila pred leti na gradu obnovljena vsaj streha, še vedno dominira nad Dravo in vabi na oglede. Ljudje, ki tja gor še vedno kdaj zavijejo, pravijo, da jih navdušuje že sama zunanja podoba gradu, pokukajo na grajsko dvorišče, prav lepo pa je kdaj samo posedeti v visoki travi in prisluhniti tihoti tam naokrog.