Boris Štupar 16.04.2011 07:28 1239 0

Bralce je treba spoštovati

Novi glas - Tržaška knjigarna: Na kavi z Dušanom Jelinčičem

Občinstvo Tržaške knjigarne je na srečanju ob kavi v sredo, 6. aprila, prisluhnilo literarnim izkušnjam enega izmed najbolj priljubljenih zamejskih avtorjev, ki je pisateljsko pot začel pred leti z uspešnico Zvezdnate noči. Dušan Jelinčič je ob pogovoru z urednico založbe Mladika Nadio Roncelli in urednico Založništva tržaškega tiska Martino Kafol razpredel svojo dolgoletno in izredno plodno književno dejavnost, zadnji trud katere je bil pred letom dni izdan roman Bela dama devinska (založba Sanje).

Čeprav je Jelinčič ohranil idejno razsežnost dobro poznane zgodbe, je ogrodje pripovedi povsem prikrojil zahtevam romaneskne tehnike, kar je zahtevalo zlasti poglobljeno analizo okvirnih zgodovinskih okoliščin. “Ljubezenska zgodba pa je nastajala dokaj zlahka”, je Jelinčič zaupal občinstvu. Pisanja se je lotil zaradi točno določenih okoliščin, saj mu je prof. Elvio Guagnini, urednik knjižnih zbirk, ki so svojčas izhajale z dnevnikom Il Piccolo, predlagal, naj za nov roman sam napiše zgodbo na tržaško-obmorsko tematiko. Jelinčič si je tako odmeril devetmesečno obdobje in se takoj lotil devinske zgodbe. Knjigo je najprej napisal v italijanščini, ko pa je izdajateljski načrt propadel, jo je dal prevesti v slovenščino. Zanimive so bile Jelinčičeve ugotovitve o odnosu med slovenskim in italijanskim jezikovnim kodom. “Pisanje v italijanščini gre lažje kot v slovenščini. Italijanščina je namreč bolj enostavna, slovenščina zahteva doslednejšo stavčno in skladenjsko pripravo. Najbrž je prav zato slovenščina lepši jezik, saj ponuja piscu več variant kot italijanski. Čutim obenem, da se s slovenščino lahko ‘igram’ tudi zaradi uporabljanja širšega besednega zaklada”, je dejal Jelinčič, ki ima s prevajalci svojih del čisto poseben odnos, ki je včasih celo toliko kritičen, da si njihove izdelke ‘upa’ popravljati. Gotovo pa ima Jelinčič izredno neposreden odnos do svojih bralcev. Med pisanjem ga namreč vselej spremlja prepričanje, da je treba ciljno publiko nagovarjati z vsebinsko in oblikovno enostavnostjo – nikakor ne povprečnostjo – zgodb: “Večkrat sem imel vtis, da nekateri pisatelji načrtno snujejo skrotovičene pripovedi, kot da bi se delali norca iz bralcev. Prepričan sem, da je treba bralce spoštovati”!

13.04.2011