Obvestila PZS, november 2004 - Adi Vidmajer: Naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju - AKTUALNO
BREZ DOBREGA DELA
V PLANINSKIH DRUŠTVIH IN MEDDRUŠTVENIH ODBORIH NI PRIČAKOVATI VEČJEGA RAZVOJA PLANINSTVA NA SLOVENSKEM
Naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju:
Vsi, ki smo vpeti v razvoj planinske dejavnosti v Sloveniji vemo, kako so se v prehodnem obdobju razvoja naše države spreminjali načini sporazumevanja, kako smo se z vrtoglavo hitrostjo oddaljevali drug od drugega, zlasti od pristnih medsebojnih stikov.
Šele zdaj se zavedamo, da stara planinska pristnost, pripadnost, srčnost – tradicija, dobiva druge dimenzije. Vedno bolj se približujemo egoističnim in nerealnim posegom, ki vnašajo nemir med planince, ki s svojo organizacijo želijo še naprej dobro sodelovati, a jih motijo ne planinski medklici. Torej gre za pomembna srečanja in stike med ljudmi, ki želijo še naprej razvijati, organizirano širiti in spremljati društveno in meddruštveno delo planinske dejavnosti pri nas.
Razlika med planinstvom in drugimi zvrstmi športa je le v tem, da planinska dejavnost pripada tisti realnosti, v kateri je na prvem mestu prostovoljno delo. To pa ni več vrednota, zato se podcenjuje in nerealno ocenjuje v času, ko je potrebno za to nameniti določena finančna sredstva (poti, koče, izobraževanje, vključevanje mladih). Kakor dolgo bodo dosežki povezani s srčnostjo, radostjo, srečo in zdravjem, smo lahko prepričani v uspešno nadaljevanje planinske tradicije na slovenskem.
Vizija razvoja na področju društvenega in meddruštvenega dela, mora vključevati vsa področja dela PZS; od najmlajših (planinske šole, tabori, vrtci v sodelovanju s starši ipd.), do mladinskih (izobraževanj-usposabljanj, taborov, različnih srečanj, orientacij, pohodov ipd.).
Komisije pri UO PZS bodo morale še več programske pozornosti posvetiti odborom po MDO in ti naprej v odsekih po društvih. Nujno je dopolnjevanje komisij pri UO PZS z društvenimi delavci, ki so specializirani za posamezna področja dela in pripravljeni resno in strokovno v njih sodelovati. To seveda velja tudi za odbore pri meddruštvenih odborih.
Vzgoja in izobraževanje morata biti še naprej ena od prioritetnih nalog PZS – MDO – PD:
V meddruštvenih odborih pomeni to 30-40% sredstev, ki jih prejme MDO za delo odborov v tekočem letu s strani PZS (iz članarine). Za delo z mladimi naj bi odbor v MDO namenil prav tako 30-40 % sredstev.
Prav tako kot vzgoja in izobraževanje so pomembne tudi razvojne naloge mladih, zato jih uvrščamo med prioritetne.
Vsa ostala sredstva namenjena MDO so funkcionalno vezana na dobro delo tudi ostalih odborov znotraj MDO:
- odbora za pota (markacisti),
- odbora za varstvo gorske narave,
- gospodarskega odbora,
- vodniškega odbora,
- odbora za alpinizem,
- odbora za odprave v tuja gorstva,
- gorsko reševalno službo,
- odbora za priznanja,
- odbora starejših planincev.
Seveda lahko MDO določi tiste odbore, ki imajo svojo tradicijo, značilnost v okolju posameznega MDO.
Zakaj omenjamo odbore za alpinizem, odpravarstvo v tuja gorstva, GRS?
Preprosto zato, ker smo prepričani, da so člani PD (članarina) in seveda istočasno tudi MDO (za skupna dogovarjanja in strokovno pomoč znotraj PD in MDO).
Vizija razvoja planinstva gre tudi v smer kadrovske popolnitve. V PZS smo preko svojih izobraževalnih programov pridobili več kot dvatisoč različnih profilov strokovnjakov (vodnikov, inštruktorjev, markacistov, varuhov gorske narave, ipd.). skupna obveza in dolžnost bo, da se ta kader vključuje tudi v vodstvene strukture društev, MDO in komisije UO PZS. Pri bodočem programiranju učnih načrtov še več tematskega dela vključiti za vodstvene delavce v planinskih društvih.
Za MDO so redno zagotovljena finančna sredstva, ki jih zagotavlja PZS iz članarine po posebnem merilu (število članstva, št. PD, programi dela, akcije, poročila o delu MDO). Sredstva se nakazujejo na transakcijski račun, kjer je predsednik MDO član planinskega društva (namensko za delo MDO). Zato je redno odvajanje dela članarine planinskega društva Planinski zvezi Slovenije še toliko bolj pomembno. Predsedniki MDO so zadolženi, da z računi in poročili izkažejo izdatke za prejeta sredstva PZS.
Za življenje zdravo v gorsko naravo:
Tudi v letu 2005 želimo z vseslovensko akcijo nadaljevati. Prepričani smo, da je uspešna, še posebej zato, ker gre za vključitev velikega števila organizatorjev – PD in MDO. V tej akciji je čutiti strokovnost, pripravljenost in množičnost.
PLANINSKI KOLEDARČEK 2005
Planinski koledarček je bil deležen zelo različnih mnenj. Prevladalo pa je mnenje, da bo koledarček, tudi zaradi cene, obdržal standardno obliko in vsebino, saj bo le-tako lahko še vedno dosegljiv vsem članom planinske organizacije.
Društva in MDO morajo biti tesno povezani z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, ker bodo le na takšen način pridobila in vzgojila večje število mlajših planincev ter pridobila mentorje.
Zavedati se moramo v tem trenutku in danes za jutri, da bo razvoj planinstva bolj učinkovit, če bo delovanje PD, MDO in PZS povezano in usklajeno. To pomeni, da potrebujemo na medobčinski (pokrajinski) ravni močne in sposobne koordinatorje in ustrezne organe – odbore. Dobro in organizirano delo MDO bo pospešilo delo po društvih ter vlilo zaupanje v včlanjevanje večjega števila mladih v planinska društva.
Brez dvoma mora biti vsa kompozicija izredno sinhrona, strokovna - tudi v povezavi s Strokovno službo PZS. Prav ta segment PZS bo moral s svojim profesionalnim pristopom in odnosom biti še bolj konkretno vpet v dogajanja in pomoč MDO in PD.
Skupna srečanja:
- dan slovenskih planincev,
- dan ali srečanja planincev MDO,
- srečanja mladih planincev,
- srečanja s planinci sosednjih dežel,
- srečanja planinskih družin,
- srečanja starejših planincev,
- srečanja vodnikov, markacistov, varuhov narave, gospodarstvenikov, gorskih reševalcev in ostalih,
- svečanosti ob obletnicah narediti še lepše in zanimive. naj postanejo tradicionalna, prijateljska in tudi strokovna srečanja planincev.
Rdeča nit srečanj naj bi ostala prav vseslovenska akcija
ZA ŽIVLJENJE ZDRAVO V GORSKO NARAVO.
Decentralizacija v planinstvu in prenašanja odgovornosti za kakovost dela preko komisij na odbore v MDO postavljata zahtevo, da iniciativo za nadaljnji razvoj planinstva in njegove kakovosti prenašamo tako navzdol, kot navzgor preko vseh organov, ki jih premore planinstvo v tem času. Nedvomno gre tudi za posodobitev Statuta PZS, kakor tudi za dopolnitev Vodil PZS.
Danes je pomen planinstva predvsem v prijetnem, sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa v zdravem, naravnem in socialnem okolju in ohranjanju psihofizičnih sposobnosti. V kolikor bomo s svojimi vsestransko zanimivimi programi v PD in MDO uspeli, bomo dosegli cilj, ki ga od nas pričakujejo člani in tudi drugi, ki nam zaupajo.
V letu 2005 planinci praznujemo:
- 110 let Planinskega vestnika
- 110 let Aljaževega stolpa na vrhu Triglava
- 227 let – spomin na štiri srčne može – prvopristopnike na Triglavu.
Le z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo obdržali celotno planinsko organizacijo še naprej prijazno, prodorno ter priljubljeno med članstvom in tistimi, ki nas cenijo po dobrem delu in onimi, ki nas opazujejo in iščejo spodrsljaje.
Adi Vidmajer,
podpredsednik PZS